Zgodovina islama

Zgodnja muslimanska zgodovina

Po Mohamedovi smrti je muslimansko vodstvo prevzel Abu Bakr. Sledili so mu Umar, Uthman ibn Affan in nato Ali. Ti štirje se imenujejo rašidunski kalifi, kar pomeni pravični kalifi. Beseda kalif pomeni verski in duhovni vodja. Pod temi kalifi je islam postal ena najpomembnejših religij na Bližnjem vzhodu. Ustanovljeni so bili upravni uradi muslimanskega naroda. Pod Umarjem so muslimani osvojili več kot dve tretjini vzhodnega rimskega cesarstva. Umar je uvedel tudi muslimanski koledar.

Islamske državljanske vojne

Prva Fitna

Prva državljanska vojna v islamu, znana tudi kot prva fitna, je izbruhnila v času vladavine četrtega kalifa Alija in je trajala ves čas njegovega kalifata. Tretjega kalifa Uthmana ibn Affana so umorile uporniške muslimanske skupine, ki so imele politične vzgibe. Ko je Ali prevzel oblast, se je soočil z najpomembnejšo težavo, in sicer s kaznovanjem odgovornih za umor. Vendar so mnogi menili, da bi se moral Ali, preden je sprejel položaj kalifa, osredotočiti na iskanje in kaznovanje morilcev. Skupina ljudi, ki so jo vodili Mohamedova žena Aiša ter njena svaka Talhah in Zubair ibn al-Awam, ni hotela priznati Alijevega kalifata. Namesto tega so zbrali vojsko, ki se je z Alijevo vojsko srečala v Basri v Iraku, sprva zaradi pogajanj. Ponoči je izbruhnilo nekaj spopadov, verjetno zaradi zmede ali uporniških skupin, ki so bile vpletene v zloglasni umor. To je privedlo do bitke pri Basri (znane tudi kot bitka pri kameli), v kateri je Alijeva stranka zmagala. Ali je po bitki Aišo častno pospremil nazaj v Medino.

Vendar pa ta bitka ni povsem odpravila napetosti v muslimanskem cesarstvu. Alija je kmalu izzval Muavija, guverner muslimanskih provinc v Siriji. Tudi on je izpostavil vprašanje kaznovanja Uthmanovih morilcev in ni hotel priznati Alija za kalifa, dokler to vprašanje ne bo rešeno. Muavija je bil Uthmanov sorodnik in njegova vojska se je zavezala, da bo kaznovala morilce in tiste, ki so jim dajali zatočišče. To sklicevanje na ljudi, ki dajejo zavetje morilcem, je bilo namenjeno Aliju in njegovim privržencem. V skladu s tem sta se obe skupini srečali in se spopadli v bitki, imenovani bitka pri Siffinu. Ta bitka se je končala neodločeno, zato sta se obe skupini odločili za arbitražo, ki prav tako ni pripeljala do nobene konkretne odločitve. Druga skupina muslimanov, haridžiti, ki so bili prej z Alijem, so ga medtem zavrnili, ker so menili, da ne sledi pravemu islamu in da posluje s kalifatom, kot da bi bil njegova last.

V naslednjih letih Alijevi guvernerji niso mogli preprečiti izgube pokrajin v korist Muavija, ki je povečal svojo moč z nadaljnjo širitvijo vojske. Ali je leta 656 prestolnico kalifata iz Medine preselil v Kufo. Leta 661 ga je v Kufi ubil haridžijski morilec.