Saladin: sultan Ṣalāḥ ad‑Dīn — življenje, bitka pri Hattinu in osvoboditev Jeruzalema
Saladin ali sultan Ṣalāḥ ad‑Dīn Yūsuf ibn Ayyūb (25. december 1138 – 4. marec 1193) je bil ena najbolj znanih osebnosti islamskega sveta iz obdobja križarskih vojn. Postal je simbol združitve muslimanskih sil v Levantu in je pomembno vplival na politično in vojaško zgodovino območja.
Izvor, vzgoja in vzpon
Saladin se je rodil v družini kurdskega porekla; bil je musliman. Njegov oče je služboval pri enem izmed turškega guvernerja, zato je bil mlad Saladin vzgojen in izobražen v Siriji, kjer je pridobil vojaške in upravne izkušnje. Velik vpliv na njegovo kariero je imel stric Širkuh, izkušen vojaški poveljnik, ki je Saladinu odprl pot v Egipt in mu bil stal ob strani v začetnih osvojitvah.
V Egiptu je Saladin hitro napredoval: najprej kot poveljnik v okviru kampanj proti križarjem, nato pa je leta 1169 postal de facto vodja oblasti v Kartuzijskem (vizir) sistemu pod Fatimidskim kalifatom. Po razpadu oblasti Fatimidov in odprtju poti za ponovno vzpostavitev sunitske oblasti je Saladin (oko 1171) vzpostavil svojo moč v Egiptu in postopoma združeval ozemlja Sirije in okoliških dežel, s čimer je nastajala močnejša država proti križarskim utrdbam.
Vladavina in organizacija države
Po konsolidaciji oblasti je Saladin poskušal obnoviti javne in verske institucije, ki so bile skladne s sunitskim islamom, hkrati pa je reorganiziral vojsko in upravno službo. Njegov sultanat je na vrhuncu obsegal Egipt, Siriji, dele Mezopotamije, dele Arabskega polotoka (vključno z Hejazom in Meko), Jemen in dele severne Afrike. Ustanovil je tudi dinastijo Ajubidov, ki je v naslednjih desetletjih vladala na teh ozemljih.
Bitka pri Hattinu (1187) in padec Jeruzalema
Najpomembnejša vojaška zmaga Saladina je bila bitka pri Hattinu, ki se je zgodila julija 1187 blizu Galilejskega jezera. V tej odločni bitki je njegova vojska porazila križarsko vojsko in zajela veliko število ujetnikov ter uničila glavno vojaško silo križarskih držav. Rezultat bitke je odprl pot k osvajanju utrjenih mest in v oktobru 1187 – po uspešnih obleganjih in pogajanjih – Jeruzalem pade v roke muslimanov.
Po predaji Jeruzalem ni bil deležen množičnega pobijanja civilnega prebivalstva, kot se je pogosto dogajalo v takšnih primerih; Saladin je večinoma dovolil rešitev preko odkupnin in je priznal možnost izpusta številnih prebivalcev, čeprav so bile razmere za različne ujetnike različne. Padec Jeruzalema je pomenil velik šok za krščansko Evropo in sprožil naslednjo križarsko odpravo, znano kot tretja križarska vojna.
Spopadi s križarji in odnos z Rihardom Levjesrčnim
Tretja križarska vojna (1189–1192) je prinesla v Levant velike sile iz Evrope, med njimi tudi angleškega kralja Riharda I (Rihard Levjesrčni). Saladin in Rihard sta se spopadala v več spopadih in obleganjih; kljub temu da Rihard ni uspel trajno vrniti Jeruzalema v krščanske roke, so se med njima razvil tudi določeni vzorci spoštovanja in pogajanj. Leta 1192 sta sklenila premirje (mirovanje), ki je razširilo pravico romarjem do obiska Svetega mesta, vendar je mesto ostalo pod Saladinnovim nadzorom. Srečanja in pogajanja med obema poveljnikoma so pustila vtis obojestranske spoštljivosti — tudi pri zahodnih kronistih pogosto izpostavljano kot moralna zmaga za Saladina.
Nasledstvo, pomen in zapuščina
Saladin je kot ustanovitelj dinastije Ajubidov pustil dolgoročno politično strukturo, ki je vplivala na razmerja moči v Bližnjem vzhodu še po njegovi smrti. Njegov vzdevek Salah ad‑Din iz arabščine pomeni Pravičnost vere ali Pravica vere, kar odraža njegov javni obraz kot branilca islama pred križarskimi napadi. V arabskem in muslimanskem svetu mu številni zgodovinarji priznavajo tako vojaške kot moralne zasluge; v zahodnih virih pa je pogosto predstavljen kot plemenit nasprotnik.
Saladin ni bil zgolj vojaški poveljnik — s svojim upravljanjem Egipta in Sirije je vplival tudi na razvoj državnih institucij, trgovine in verskih središč. Njegova politika do poraženih pogosto ni bila kakršnokoli slepo maščevanje; številni viri opisujejo, da je dopuščal odkupnino, usmiljenje in diplomatske rešitve, kar je prispevalo k njegovemu ugledu pravičnega vladarja.
Smrt in spomin
Saladin je umrl 4. marca 1193 v Damasku. Njegova smrt je pomenila začetek razkroja moči v Ajubidski dinastiji, ki pa je še nekaj časa ohranila vplivne položaje v regiji. V kolektivnem spominu ostaja kot eden ključnih voditeljev protikrižarskih prizadevanj, pogosto opevan kot junak in vojskovodja, ki je združil razdrobljene muslimanske sile v času največjih kriz.
Knjige in literature o Saladinu
O Saladinu, njegovih dejanjih in bitkah je bilo napisanih veliko knjig v različnih jezikih. Med sodobnejšimi in lokalnimi deli je omenjena tudi knjiga Daastaan Imaan Farooshoon Ki, knjiga v urduščini, ki jo je napisal Althamash, kjer so o Saladinu predstavljene predvsem hvalnice in ga avtor primerja z drugimi vladarji v zelo ugodni luči.
Kaj je treba vedeti na kratko
- Saladin je združil velike dele Bližnjega vzhoda pod eno oblastjo in ustanovil dinastijo Ajubidov.
- Njegova največja vojaška zmaga je bila bitka pri Hattinu (julij 1187), ki je odprla pot k osvoboditvi Jeruzalema.
- V spopadih z evropskimi križarji je ohranil ugled spoštovanja in pogosto milosti do ujetnikov, kar mu je prineslo široko prepoznavnost v obeh kulturah.
- Pomemben del njegove zapuščine je tudi verska in upravna konsolidacija, ki je utrdila položaj sunitskega islama v osvobojenih pokrajinah.
Ta podoba, za katero se običajno domneva, da je Saladin iz arabske knjige iz 12. stoletja, je ilustracija figurice na vodni uri iz rokopisa iz 15. stoletja in ni Saladinova podoba.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Saladin?
O: Saladin ali sultan Ṣalāḥ ad-Dīn Yūsuf ibn Ayyūb je bil slavni sultan Egipta in Sirije med križarskimi vojnami. Bil je musliman kurdskega rodu, ki je vodil muslimanski odpor proti evropskim križarjem v Levantu.
V: Kaj je Saladin dosegel?
O: Na vrhuncu svoje moči je Saladinov sultanat obsegal Egipt, Sirijo, Mezopotamijo, Hejaz, Jemen in druge dele severne Afrike. Leta 1168 je zaščitil Egipt pred križarji in ustanovil dinastijo Ajubidov v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen severnih gora), Iraku, Meki, Hejazu in Dijar Bakru. Njegova največja zmaga je bila pri Hattinu julija 1187, po kateri je Jeruzalem padel v roke muslimanov (oktobra 1187) in ga križarji niso nikoli več osvojili. Poleg tega je imel vrsto bitk z angleškim kraljem Rihardom I., ki so se končale z njegovo moralno zmago, ko je Rihardova križarska vojna propadla in se vrnila v Evropo.
V: Kaj je Daastaan Imaan Farooshoon Ki?
O: Daastaan Imaan Farooshoon Ki je knjiga o Saladinu, ki jo je Althamash napisal v urduju in v kateri o njem piše zelo dobre stvari ter ga primerja z drugimi kralji in knezi.
V: Zakaj Saladin velja za junaka?
O: Številni muslimani menijo, da je Saladin junaški, ker je v 20 letih bitk med križarskimi vojnami, ki so bile niz bitk med krščansko Evropo in islamskim Bližnjim vzhodom za sveto zemljo v današnji Palestini, premagal križarje.
V: Kje se je Saladin izobraževal?
O: Saladin se je izobraževal pri očetu, ki je delal za turškega guvernerja v Siriji.
V: Kdo je bil še ena vplivna osebnost v njegovem življenju?
O: Druga vplivna osebnost v njegovem življenju je bil njegov stric Širkuh, ki je bil kasneje vojaški vodja in je Saladinu poveljeval med vojnami.
