Osama bin Laden: ustanovitelj Al-Kaide in arhitekt terorizma (1957–2011)
Osama bin Mohamed bin Awad bin Laden Arabsko: Usāmah bin Muḥammad bin 'Awaḍ bin Lādin; (10. marec 1957, Rijad – 2. maj 2011, Abbottabad) je bil ustanovitelj Al Kaide, sunitske militantne islamistične organizacije. Al Kaida je prevzela odgovornost za napade na Združene države Amerike 11. septembra 2001 in za številne druge smrtonosne teroristične napade proti civilnim in vojaškim ciljem po svetu. Bil je Savdski Arabec, iz vplivne in bogate družine bin Laden, njegove družinske korenine pa segajo v jemenski rod Kindit.
Zgodnje življenje in radikalizacija
Bin Laden se je rodil v veliki družini gradbenega mogotca Mohameda bin Ladna, ki je bil priseljenec iz Jemna in je v Savdski Arabiji zgradil obsežno podjetje. Osama je študiral na King Abdulaziz University v Džedi, kjer se je izpostavil verskim in političnim idejam, ki so kasneje vplivale na njegovo delovanje. Njegova osebna radikalizacija je bila povezana s sovjetsko invazijo na Afganistan (1979), ko je postal aktiven v pomoči mudžahedinom — zbiral je sredstva, rekrutiral borce in vzpostavil mreže podpornikov.
Ustanovitev Al-Kaide in organizacijska struktura
V poznem 80. in zgodnjih 90. letih je bin Laden sodeloval pri oblikovanju organizacij, kot je bil Maktab al-Khidamat, in nato ustanovil Al Kaide kot transnacionalno teroristično mrežo. Al Kaida je delovala kot skrbnik za usposabljanje, financiranje in usmerjanje militantnih skupin ter je vzpostavila affiliates in zavezništva v različnih regijah (na primer na Arabskem polotoku, v severni Afriki in na celini Afriki). Organizacija je privlačila borce iz številnih držav in je razvila decentralizirane strukture, ki so omogočile izvedbo napadov po svetu.
Ideologija in glavne akcije
Bin Laden je izoblikoval ideologijo militantnega džihadizma, ki je nasprotovala prisotnosti tujih vojaških sil v muslimanskih državah, podpirala oborožen upor proti režimom, ki jih je označil za neverniške ali izdajalske, in zagovarjala napade na civilne in vojaške cilje zahodnih držav. Poleg napadov 11. septembra je bil Al Kaida povezana ali obtožena napadov, kot so bile eksplozije ameriških veleposlaništev v Keniji in Tanzaniji (1998) ter napadi z usodnimi posledicami proti lokalnim in mednarodnim ciljem v različnih delih sveta.
Mednarodni odziv in lov na bin Ladna
Po napadih 11. septembra so ZDA in njeni zavezniki sprožili obsežno protiteroristično akcijo, v okviru katere je bila Al Kaida globoko cilj raziskav in vohunskih aktivnosti. Osama bin Laden je postal eden najbolj iskanih posameznikov na svetu; ZDA so zvezno ministrstvu za pravosodje pripisale več obtožb, razglasile nagrado za njegove aretacijo in sodelovale z mednarodnimi partnerji pri izmenjavi obveščevalnih podatkov. Slednje je vodilo do večletnega lova, ki je vključeval vohunjenje, tajne operacije in diplomatsko sodelovanje.
Smrt in posledice
2. maja 2011 je ameriška posebna enota izvedla tajno operacijo v Abbottabadu v Pakistanu (operacija, znana v medijih kot "Neptune Spear"), v kateri so ameriški komandosi ubili Osamo bin Ladna. Njegova smrt je sprožila širok odziv po svetu: od olajšanja in simbolične zmage v boju proti terorizmu do kritik zaradi pomanjkanja sodnega procesa in vprašanj glede suverenosti Pakistana ter mednarodnih pravnih vidikov. Njegovo truplo so po navedbah ameriške strani pokopali na morju z namenom preprečiti, da bi kraj pokopa postal zbirališče privržencev.
Zapustina in današnji pomen
Osama bin Laden je kot ustanovitelj in simbol globalnega džihadističnega gibanja pustil dolgo in sporno zapuščino. Al Kaida se je z njegovo smrtjo spremenila, razpršila in delno decentralizirala — pojavile so se nove teroristične skupine in odločitve o strategijah, medtem ko je prenos pozornosti deloma prešel na druge ekstremistične organizacije. Njegovo delovanje je globoko vplivalo na mednarodno politiko, varnostno sodelovanje, zakone o nadzoru in migracijske ter vojaške politike po vsem svetu.
Kritike in pravni vidiki
Del javne razprave o bin Ladnovi zapuščini vključuje vprašanja o tem, kako so bile uporabljene obveščevalne in vojaške metode, spoštovanje človekovih pravic med bojem proti terorizmu ter pravna osnova in posledice za mednarodno pravo. Njegov primer je prav tako razkril napetosti med državami, ki so sodelovale pri obveščevalnih operacijah, zlasti med ZDA in Pakistanom.
Bin Laden ostaja ena najbolj prepoznavnih in polemičnih osebnosti sodobne zgodovine — za nekatere simbol upora proti zahodni politiki, za mnoge druge pa simbol skrajnega nasilja in terorizma, ki je povzročil trpljenje številnim civilistom in vplival na globalno politično ter varnostno ureditev.
Zgodnje življenje
Rodil se je v družini bin Laden milijarderju Mohamedu bin Awadu bin Ladnu v Savdski Arabiji. Tam je študiral na fakulteti do leta 1979, ko se je v Pakistanu pridružil mudžahidom, ki so se borili proti Sovjetom v Afganistanu. Pomagal je financirati mudžahide s prelivanjem orožja, denarja in borcev iz arabskega sveta v Afganistan ter si s tem pridobil tudi priljubljenost številnih Arabcev. Leta 1988 je ustanovil Al-Kaido.
Leta 1992 so ga izgnali iz Savdske Arabije, nato pa je svoje oporišče preselil v Sudan, dokler ga ZDA niso leta 1996 prisilile, da je zapustil Sudan. Po vzpostavitvi nove baze v Afganistanu je napovedal vojno Združenim državam ter sprožil vrsto bombnih napadov in z njimi povezanih napadov. Bin Laden je bil na seznamu desetih najbolj iskanih prebežnikov in najbolj iskanih teroristov ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) zaradi vpletenosti v bombne napade na ameriško veleposlaništvo leta 1998.
Med letoma 2001 in 2011 je bil bin Laden glavna tarča vojne proti terorizmu, saj je FBI zanj med iskanjem razpisal 25 milijonov dolarjev nagrade. 2. maja 2011 so bin Ladna v zasebnem stanovanjskem kompleksu v Abbottabadu v Pakistanu ustrelili pripadniki Razvojne skupine za specialno vojskovanje ameriške mornarice in agenti Centralne obveščevalne agencije v tajni operaciji, ki jo je ukazal predsednik ZDA Barack Obama.
Prepričanja in ideologija
Bin Laden je verjetno verjel, da bo obnovitev šeriatskega prava uredila razmere v muslimanskem svetu in da je treba vsem drugim ideologijam - "panarabizmu, socializmu, komunizmu, demokraciji" - nasprotovati. Ta prepričanja, skupaj z nasilnim ekspanzivnim džihadom, se včasih imenujejo kutbizem.
Menil je, da je Afganistan pod vladavino talibanov mulle Omarja "edina islamska država" v muslimanskem svetu. Bin Laden je nenehno govoril o svojem prepričanju, da je treba z nasilnim džihadom popraviti krivice, ki so jih po njegovem mnenju muslimanom storile Združene države in včasih tudi druge nemuslimanske države, da je treba odpraviti državo Izrael in da je treba prisiliti ZDA, da se umaknejo z Bližnjega vzhoda. V pismu iz oktobra 2002 je Američane tudi pozval, naj "zavračajo nemoralna dejanja, kot so smiljenje in homoseksualnost, opojne substance (npr. alkohol), igre na srečo in oderuštvo".
Eno od Bin Ladnovih najbolj zloglasnih prepričanj je bilo, da so civilisti, vključno z ženskami in otroki, legitimne tarče džihada. Bin Laden je bil antisemit in je opozarjal na domnevne judovske zarote: "Judje so mojstri oderuštva in vodje v izdajstvu. Ničesar vam ne bodo zapustili, ne na tem ne na onem svetu". Šiitski muslimani so bili uvrščeni na seznam "heretikov,... Ameriko in Izraelom" kot štiri glavne "sovražnike islama" na ideoloških razredih bin Ladnove organizacije Al Kaida. p303
V skladu z vahabitskim prepričanjem (savdski tip islama) je bin Laden iz verskih razlogov nasprotoval glasbi,p167 , njegov odnos do tehnologije pa je bil mešan. Po eni strani so ga zanimali "stroji za zemeljska dela in genski inženiring rastlin", po drugi strani pa je zavračal "ohlajeno vodo". p172
Zaradi njegovih stališč in metod, s katerimi jih uresničuje, so ga znanstveniki, novinarji New York Timesa, British Broadcasting Corporation, katarske televizijske postaje Al Jazeera, analitiki, kot so Peter Bergen, Michael Scheuer, Marc Sageman in Bruce Hoffman, označili za terorista, organi pregona v Madridu, New Yorku in Tripoliju pa so ga obtožili terorizma. Skrival se je, dokler ga maja 2011 v Pakistanu niso ubile Združene države Amerike.
Imena
Ime Osame bin Ladna je mogoče prevesti na več načinov. Usāmah bin Muhammad bin 'Awad bin Lādin (arabsko: أسامة بن محمد بن عوض بنلادن), skrajšano Usama bin Laden (أسامة بن لادن).
Tu uporabljeno obliko Osama bin Laden uporablja večina angleško govorečih množičnih medijev. Med njimi sta tudi CNN in BBC. FBI in Fox News uporabljata Usama bin Laden. Pogosto se ime skrajša na UBL.
Družina bin Laden (ali "Binladin", kot jih radi imenujejo) običajno uporablja ime kot priimek v zahodnem slogu. Družinsko podjetje je znano kot Binladin Brothers for Contracting and Industry. Je ena največjih korporacij v Savdski Arabiji.
Bin Laden je imel veliko vzdevkov in vzdevkov, kot so "princ", "emir", "Abu Abdallah", "Mudžahid Šajek" in "direktor".
Poroke
Bin Laden se je pri 17 letih prvič poročil s sirsko sestrično. Ime ji je bilo Najwa Ghanem. Verjetno je bila dve leti mlajša od njega. Imela sta 11 otrok. Najwa je bin Ladna zapustila tik pred 11. septembrom.
Poročen je bil s Khadijah (1983-1995, razvezan). Njegova naslednja žena je bila Khairiah (1985-2011, njegova smrt). Njegova četrta žena je bila Siham (1987-2011, smrt). Leta 1996 se je poročil z neznano žensko, vendar je bila poroka v nekaj dneh razveljavljena. Njegova zadnja žena je bila Amal (2000-2011, smrt). Iz teh poznejših zakonov je bilo skupaj devet otrok, skupaj torej 20.
Smrt
Ameriški predsednik Barack Obama je začel misijo "Operacija Neptunovo kopje", v okviru katere so ameriške specialne enote napadle bin Ladnovo skrivališče. V noči na 2. maj 2011 (po pakistanskem času; 1. maja 2011 po ameriškem času) je bil bin Laden ubit s streli v prsni koš in glavo. Njegovo truplo so še isti dan pokopali v morje, da ne bi bilo grobišča.
Osebje Bele hiše čaka na novice
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Osama bin Laden?
O: Osama bin Laden je bil ustanovitelj Al Kaide, sunitske militantne islamistične organizacije, ki je odgovorna za številne napade z množičnimi žrtvami na civilne in vojaške cilje, vključno z napadi 11. septembra v ZDA.
V: Kdaj se je rodil Osama bin Laden?
O: Osama bin Laden se je rodil 10. marca 1957.
V: Kdaj je umrl Osama bin Laden?
O: Osama bin Laden je umrl 2. maja 2011.
V: Kakšna je bila narodnost Osame bin Ladna?
O: Osama bin Laden je bil jemenski Kindit.
V: Kakšno je bilo državljanstvo Osame bin Ladna?
O: Osama bin Laden je bil Savdski Arabec.
V: Kakšno je bilo družinsko ozadje Osame bin Ladna?
O: Osama bin Laden je bil član premožne družine bin Laden.
V: Kaj je bil glavni cilj Al Kaide?
O: Glavni cilj Al Kaide je bil vzpostaviti svetovni kalifat ter se z nasilnimi sredstvi zoperstaviti Združenim državam in njihovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu.
