11. september 2001 – teroristični napadi v ZDA (WTC, Pentagon, Al Kaida)

Prvo od štirih letal je vzletelo letalo Boeing 767-200ER, let 11 družbe American Airlines. Dolgo je bilo 48 m in široko 4,9 m. Imelo je dva hodnika. Letalo je dnevno letelo med Bostonom in Los Angelesom. Ko je enajstega dne ob 7.59 zjutraj vzletelo, je na 158 sedežih prevažalo le 81 potnikov. Sedeminštirideset minut pozneje je pri hitrosti 710 km/h (440 milj na uro) strmoglavilo v severni stolp. Na krovu je bilo 9 717 galon letalskega goriva, kar je 14 000 galon manj, kot jih je lahko prevažalo.

Drugo je bilo letalo družbe United Airlines, let 175, prav tako letalo Boeing 767-200ER. Tako kot letalo American Airlines 11 naj bi letelo iz Bostona v Los Angeles. Ko je United 175 ob 8.14 vzletel, je bil še lažji od ameriškega leta: Od 168 sedežev je bilo zasedenih le 56. Ko je ob 9.03 zjutraj s hitrostjo 540 milj na uro (870 km/h) trčil v južni stolp Svetovnega trgovinskega centra, je imel v rezervoarjih 9 118 galon goriva. To trčenje so v živo prenašali številni televizijski kanali po vsem svetu, ki so že prikazovali goreči severni stolp.

Letalo American Airlines, let 77, je bilo tretje letalo, ki je vzletelo. To je bilo letalo Boeing 757-200. Iz Washingtona je ob 8.20 odletelo v Los Angeles. Letalo je bilo dve tretjini prazno, na 176 sedežih je bilo 58 potnikov. Na krovu je bilo 4 000 galon goriva, kar je manj od 11 500 galon, kolikor bi ga lahko prevažalo. V Pentagon je trčilo ob 9.37 zjutraj pri ­hitrosti 850 km/h (530 milj na uro).

Četrto letalo, let 93 družbe United Airlines, je bilo prav tako letalo 757-200. Potovalo je iz Newarka v New Jerseyju v San Francisco. Odlet je bil predviden ob 8.00, vendar je imel 42-minutno zamudo. Ko je končno vzletelo, je imelo na ­182 sedežih le 37 ­potnikov. V letalu je bilo nekaj več kot 7000 galon goriva. Ob 10.03 je s hitrostjo 900 km/h (560 milj na uro) strmoglavilo na prazno polje v bližini Shanksvilla v Pensilvaniji.

V nesreči je umrlo vseh 246 ljudi na vseh štirih letalih. V napadih je bilo ubitih tudi 19 teroristov. Oba stolpa Svetovnega trgovinskega centra sta po nesreči zagorela. Južni stolp (2 WTC) je gorel 56 minut, preden je padel in bil uničen. Severni stolp (1 WTC) je gorel 102 minuti, preden je prav tako padel. Ko sta stolpa padla, so njuni deli zadeli druge stavbe v okolici. Domneva se, da je zaradi te škode padla tretja stavba, 7. svetovni trgovinski center (7 WTC), ob 17.20. Številne druge stavbe na tem območju so bile močno poškodovane in jih je bilo treba pozneje porušiti, tako da je bil celoten kompleks Svetovnega trgovinskega centra uničen. V Svetovnem trgovinskem centru je umrlo 2 602 osebi.

Letalo, ki je trčilo v Pentagon, je padlo na tla ravno v trenutku, ko je zadelo zahodno stran stavbe. Nato je padlo skozi tri od petih "obročev", ki sestavljajo Pentagon. V nesreči je umrlo 125 ljudi v Pentagonu.

Vlada Združenih držav Amerike je družinam žrtev napadov v povprečju izplačala 1,8 milijona dolarjev.

V napadih je umrlo 2.996 ljudi. Med njimi so bili tudi gasilci in policisti, ki so poskušali rešiti druge ljudi. Med njimi je bilo tudi 19 napadalcev, ki so bili vsi ubiti.

Zaradi teh napadov je bilo ustanovljeno tudi ministrstvo za domovinsko varnost, ki varuje državo pred terorističnimi napadi.

Pojavile so se številne teorije zarote, ki trdijo, da so določeni ljudje v ameriški vladi vedeli za napade ali jih celo pripravili. Vlada je trdila, da so te teorije lažne.

Po napadu so Združene države krivdo pripisale Al Kaidi, ki je bila po njihovem mnenju teroristična skupina. Predsednik George W. Bush je dejal, da bo začel "vojno proti terorizmu". S tem je mislil, da bodo Združene države storile več stvari, s katerimi bodo poskušale zaustaviti terorizem v prihodnosti. Bush je dejal, da naj bi s tem zaščitil Američane in njihovo premoženje pred teroristi. Na primer, ameriška vlada bo reorganizirana. Varnost in nadzor na javnih mestih, zlasti na letališčih, naj bi se okrepila. Američani so bili vsak dan obveščeni, ali obstaja resna nevarnost terorizma. (To je bilo storjeno tako, da je bila za ta dan določena barva. Rdeča je pomenila veliko nevarnost, zelena majhno nevarnost, vmes pa je bilo veliko stopenj.)

Vojna proti terorizmu je povzročila tudi prave vojne. Vodja Al Kaide Osama bin Laden je živel v Islamski državi Afganistan. Združene države so afganistanski vladi, imenovani talibani, rekle, naj jim izroči bin Ladna. Talibani tega niso storili. Vodja talibanov, mula Mohamed Omar, je od vlade Združenih držav zahteval dokaze. Če dokazov ne bo dobil, je mulla Omar dejal, da bin Ladna ne bo izročil. Predsednik George W. Bush je dejal, da mu dokazov ni treba predložiti. Združene države so nato začele vojno proti Afganistanu. Talibani so bili odstranjeni z oblasti, na oblast je prišla nova vlada, afganistansko ljudstvo pa je izbralo novega predsednika.

V tem času se je vlada Združenih držav Amerike spremenila v več pogledih. Ameriško ministrstvo za promet je ustanovilo Upravo za varnost v prometu (TSA). Pred 11. septembrom 2001 so za varnost na ameriških letališčih skrbele letalske družbe. TSA je za zagotavljanje varnosti na letališčih zadolžila vlado. TSA je zaposlila nove uslužbence, ki so delali na letališčih in leteli na letalih kot letalski maršalje. TSA zagotavlja tudi varnost na ameriških vlakih in podzemni železnici. Ustanovljeno je bilo tudi novo ministrstvo za domovinsko varnost. Njegova naloga je postala zaščita Američanov in njihove lastnine v Združenih državah. Ko je bil ustanovljen ta oddelek, se je TSA iz ministrstva za promet preselila v oddelek za domovinsko varnost.

Po porazu talibanov je predsednik George W. Bush menil, da bi morale ZDA napasti Irak. Menil je, da Irak pomaga terorističnim skupinam, vključno z Al Kaido. Rekel je, da ima dokaze, da Irak izdeluje tudi orožje za množično uničevanje. Državnega sekretarja Colina Powella je poslal v Združene narode, da bi jim pokazal nekatere dokaze. Marca 2003 so Združene države Amerike začele invazijo na Irak. (Sodelovale so še štiri druge države, med njimi Združeno kraljestvo, Avstralija, Poljska in Danska). Iraška vlada je bila strmoglavljena, Iračani pa so izvolili novo vlado. V Iraku niso našli orožja za množično uničevanje.

2. maja 2011 so pripadniki ameriške mornarice SEAL ubili vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna, ki je med drugim vodil teroristične napade 11. septembra 2001.

FBI

Zvezni preiskovalni urad je takoj po napadih začel izvajati projekt PENTTBOM. To je bila največja kriminalistična preiskava v zgodovini Združenih držav. V nekem trenutku je pri preiskavi sodelovala več kot polovica agentov FBI, ki so sledili pol milijona sledi. FBI je sklenil, da obstajajo "jasni in neizpodbitni (ni jih mogoče zanikati)" dokazi, ki Al Kaido in bin Ladna povezujejo z napadi.

FBI v svojem letnem poročilu o nasilnih kaznivih dejanjih za leto 2001 ni zabeležil 2 977 smrtnih žrtev napadov. Tudi mesto New York smrti ni vključilo v svojo letno statistiko kriminala za leto 2001.

CIA

Generalni inšpektor Centralne obveščevalne agencije (CIA) je opravil pregled delovanja Cie pred 11. septembrom. Bil je zelo kritičen do visokih uradnikov Cie, ker niso storili vsega, kar je bilo mogoče, da bi preprečili terorizem. Kritiziral je, da niso uspeli ustaviti dveh ugrabiteljev 11. septembra, Nawafa al-Hazmija in Khalida al-Mihdharja, ko sta vstopila v Združene države. Prav tako je kritiziral, da niso delili informacij o teh dveh moških z FBI. Maja 2007 so senatorji obeh glavnih ameriških političnih strank napisali zakonodajo, da bi bil pregled objavljen. Eden od podpornikov, senator Ron Wyden, je dejal: "Američani imajo pravico vedeti, kaj je Centralna obveščevalna agencija počela v tistih kritičnih (pomembnih) mesecih pred 11. septembrom."

Kongresna preiskava

Februarja 2002 sta senatna posebna komisija za obveščevalne zadeve in stalna posebna komisija za obveščevalne zadeve predstavniškega doma ustanovila skupno preiskavo o delovanju ameriške obveščevalne skupnosti. Njuno poročilo na 832 straneh je bilo objavljeno decembra 2002. V poročilu so bile podrobno opisane pomanjkljivosti FBI in Cie pri uporabi razpoložljivih informacij. To je vključevalo informacije o teroristih, za katere je CIA vedela, da so v Združenih državah. Teh informacij nista uporabili, da bi preprečili načrte. Skupna preiskava je informacije o morebitni vpletenosti vladnih uradnikov Savdske Arabije pridobila iz netajnih virov. Busheva administracija je zahtevala, da 28 povezanih strani ostane tajnih.

Newyorški župan Rudy Giuliani je na dan napadov dejal: "Obnovili bomo. Iz tega bomo izšli močnejši kot prej, politično močnejši, gospodarsko močnejši. Obzorje bo spet celotno."

Poškodovani del Pentagona je bil obnovljen v enem letu po napadih. Svetovni trgovinski center se je začel graditi 27. aprila 2006. Svojo polno višino je dosegel 20. maja 2013. Na vrhu stavbe je bil takrat nameščen stolp. Tako je skupna višina 1 WTC-ja 1 776 čevljev (541 m). S tem je najvišja stavba na zahodni polobli. Stavba One WTC je bila dokončana in odprta 3. novembra 2014.

Na lokaciji Svetovnega trgovinskega centra naj bi zgradili še tri pisarniške stolpnice. Zgrajene naj bi bile eno četrt vzhodno od prvotnih stolpnic. 4 WTC so odprli novembra 2013. To je druga stolpnica na tem mestu, ki je bila odprta (prva je bila stolpnica 7 World Trade Center). 3 WTC je bil odprt 11. junija 2018. To pomeni, da je četrta stolpnica na tem mestu, ki je bila dokončana.