11. september 2001 – teroristični napadi v ZDA (WTC, Pentagon, Al Kaida)

Napadi 11. septembra (imenovani tudi 11. september) so bili štirje teroristični napadi na Združene države Amerike, ki so se zgodili v torek, 11. septembra 2001, zjutraj. V napadih je bilo ubitih 2 996 ljudi (2 977 žrtev ter 19 napadalcev), kar predstavlja najhujši teroristični napad v sodobni zgodovini. Na infrastrukturi so povzročili za več kot 10 milijard dolarjev škode. Napade je izpeljala islamska teroristična skupina Al Kaida, ki je s prevzemom nadzora nad potniškimi letal namenoma uničila znane stavbe z neposrednimi trčenji. Dva napada sta bila v New Yorku, eden v Arlingtonu v Virginiji, četrto letalo pa je strmoglavilo na polju blizu Shanksvilla v Pensilvaniji.

Potek napadov

Napadeni stavbi sta bili dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (World Trade Center) v New Yorku in Pentagon v Arlingtonu v Virginiji. Prvo letalo je zadelo severni stolp WTC ob 8:46, drugo letalo je zadelo južni stolp ob 9:03 — oba stolpa sta zaradi hudih poškodb in požarov kasneje podrla. Tretje letalo je ob 9:37 trčilo v zahodno stran Pentagona. Četrto letalo je ob 10:03 strmoglavilo na praznem polju v Pensilvaniji, preden bi doseglo cilj v Washingtonu, D.C.; predvideni cilj je bila Bela hiša ali Kapitol Združenih držav Amerike, vendar so potniki skušali prevzeti nadzor in s tem preprečili dosego cilja.

Storilci in povezave

Po dogodku je ameriška vlada hitro sporočila, da so bile osebe, ki so izvedle napade, povezane s teroristično skupino Al Kaida. Vodja Al Kaide, Osama bin Laden, je napade podprl in jih kasneje s skupino povezal. Napadi so sprožili obsežne preiskave, mednarodno sodelovanje pri boju proti terorizmu in kasneje vojaško intervencijo ZDA ter zaveznic v Afganistanu, ker je tam oblast nudila zatočišče Al Kaidi.

Posledice in odziv

Napadi 11. septembra so imeli takojšnje in dolgoročne posledice:

  • Človeške žrtve in poškodbe: Poleg umrljivih žrtev so mnogi preživeli in reševalci utrpeli dolgoročne zdravstvene težave zaradi vdihavanja prahu in kemikalij, kar je privedlo do kroničnih bolezni in povečane umrljivosti kasneje.
  • Gospodarske in infrastrukturne škode: Številne podjetniške enote v bližini WTC so bile uničene, prometne povezave so bile motene, in nastale so velike neposredne ter posredne gospodarske posledice.
  • Varnostne in zakonske spremembe: ZDA so sprejele zakonodajo za krepitev nacionalne varnosti, vključno s sprejetjem Zakona PATRIOT in ustanovitvijo Ministrstva za domovinsko varnost (Department of Homeland Security). Spremenile so se tudi letalske varnostne prakse po vsem svetu.
  • Vojaški odziv: V oktobru 2001 je ZDA začela invazijo v Afganistanu z namenom odstranitve talibanskega režima, ki je Al Kaidi omogočal zatočišče. Dolgotrajna vojna je imela široke politične in humanitarne posledice.
  • Preiskave in poročila: Neodvisna 9/11 komisija je v letih po napadih pripravila obsežno poročilo o vzrokih napadov, obveščevalnih pomanjkljivostih in priporočilih za preprečevanje podobnih dogodkov v prihodnosti.

Spomeniki in pomnjenje

Na prizoriščih so kasneje zgradili spomenike in muzeje za žrtve: na mestu WTC stoji National September 11 Memorial & Museum, ob Pentagonu je Pentagon Memorial, in na kraju strmoglavljenja četrtega letala v Pensilvaniji je Flight 93 National Memorial. Vsako leto 11. septembra se po ZDA in v številnih drugih državah spominjajo žrtev z nagovori, molitvami in trenutki tišine.

Dolgotrajni vplivi

Napadi so globoko vplivali na državno in mednarodno politiko, varnostne prakse, vojaške strategije in javno zavest o terorizmu. Številne družine so še dolgo po dogodku iskale odgovore in pravico. Leta 2011 so ameriške sile ubile Osamo bin Ladna v Pakistanu, kar je bilo pomemben simbolični trenutek za mnoge preživeli in svojce žrtev, vendar ni izničilo posledic ali bolečine, ki jo je povzročil 11. september.

Dogodki 11. septembra 2001 ostajajo eden najbolj prelomnih trenutkov sodobne zgodovine, z večplastnimi posledicami za politiko, varnost, pravo in življenja ljudi po vsem svetu.

Vključena letala

Prvo od štirih letal je vzletelo letalo Boeing 767-200ER, let 11 družbe American Airlines. Dolgo je bilo 48 m in široko 4,9 m. Imelo je dva hodnika. Letalo je dnevno letelo med Bostonom in Los Angelesom. Ko je enajstega dne ob 7.59 zjutraj vzletelo, je na 158 sedežih prevažalo le 81 potnikov. Sedeminštirideset minut pozneje je pri hitrosti 710 km/h (440 milj na uro) strmoglavilo v severni stolp. Na krovu je bilo 9 717 galon letalskega goriva, kar je 14 000 galon manj, kot jih je lahko prevažalo.

Drugo je bilo letalo družbe United Airlines, let 175, prav tako letalo Boeing 767-200ER. Tako kot letalo American Airlines 11 naj bi letelo iz Bostona v Los Angeles. Ko je United 175 ob 8.14 vzletel, je bil še lažji od ameriškega leta: Od 168 sedežev je bilo zasedenih le 56. Ko je ob 9.03 zjutraj s hitrostjo 540 milj na uro (870 km/h) trčil v južni stolp Svetovnega trgovinskega centra, je imel v rezervoarjih 9 118 galon goriva. To trčenje so v živo prenašali številni televizijski kanali po vsem svetu, ki so že prikazovali goreči severni stolp.

Letalo American Airlines, let 77, je bilo tretje letalo, ki je vzletelo. To je bilo letalo Boeing 757-200. Iz Washingtona je ob 8.20 odletelo v Los Angeles. Letalo je bilo dve tretjini prazno, na 176 sedežih je bilo 58 potnikov. Na krovu je bilo 4 000 galon goriva, kar je manj od 11 500 galon, kolikor bi ga lahko prevažalo. V Pentagon je trčilo ob 9.37 zjutraj pri ­hitrosti 850 km/h (530 milj na uro).

Četrto letalo, let 93 družbe United Airlines, je bilo prav tako letalo 757-200. Potovalo je iz Newarka v New Jerseyju v San Francisco. Odlet je bil predviden ob 8.00, vendar je imel 42-minutno zamudo. Ko je končno vzletelo, je imelo na ­182 sedežih le 37 ­potnikov. V letalu je bilo nekaj več kot 7000 galon goriva. Ob 10.03 je s hitrostjo 900 km/h (560 milj na uro) strmoglavilo na prazno polje v bližini Shanksvilla v Pensilvaniji.

Svetovni trgovinski center marca 2001, ki je bil uničen v napadih.Zoom
Svetovni trgovinski center marca 2001, ki je bil uničen v napadih.

Pentagon leta 1998, ki je bil poškodovan, ko je vanj trčilo letalo American Airlines Flight 77.Zoom
Pentagon leta 1998, ki je bil poškodovan, ko je vanj trčilo letalo American Airlines Flight 77.

Zoom

Zoom

Tarči neuspelega napada na letalo United 93 v Washingtonu sta bili Bela hiša (zgoraj) ali stolnica Združenih držav Amerike (spodaj).

Rezultat

V nesreči je umrlo vseh 246 ljudi na vseh štirih letalih. V napadih je bilo ubitih tudi 19 teroristov. Oba stolpa Svetovnega trgovinskega centra sta po nesreči zagorela. Južni stolp (2 WTC) je gorel 56 minut, preden je padel in bil uničen. Severni stolp (1 WTC) je gorel 102 minuti, preden je prav tako padel. Ko sta stolpa padla, so njuni deli zadeli druge stavbe v okolici. Domneva se, da je zaradi te škode padla tretja stavba, 7. svetovni trgovinski center (7 WTC), ob 17.20. Številne druge stavbe na tem območju so bile močno poškodovane in jih je bilo treba pozneje porušiti, tako da je bil celoten kompleks Svetovnega trgovinskega centra uničen. V Svetovnem trgovinskem centru je umrlo 2 602 osebi.

Letalo, ki je trčilo v Pentagon, je padlo na tla ravno v trenutku, ko je zadelo zahodno stran stavbe. Nato je padlo skozi tri od petih "obročev", ki sestavljajo Pentagon. V nesreči je umrlo 125 ljudi v Pentagonu.

Vlada Združenih držav Amerike je družinam žrtev napadov v povprečju izplačala 1,8 milijona dolarjev.

V napadih je umrlo 2.996 ljudi. Med njimi so bili tudi gasilci in policisti, ki so poskušali rešiti druge ljudi. Med njimi je bilo tudi 19 napadalcev, ki so bili vsi ubiti.

Zaradi teh napadov je bilo ustanovljeno tudi ministrstvo za domovinsko varnost, ki varuje državo pred terorističnimi napadi.

Pojavile so se številne teorije zarote, ki trdijo, da so določeni ljudje v ameriški vladi vedeli za napade ali jih celo pripravili. Vlada je trdila, da so te teorije lažne.

Ostanki Svetovnega trgovinskega centra po napadihZoom
Ostanki Svetovnega trgovinskega centra po napadih

Vojna proti terorizmu

Po napadu so Združene države krivdo pripisale Al Kaidi, ki je bila po njihovem mnenju teroristična skupina. Predsednik George W. Bush je dejal, da bo začel "vojno proti terorizmu". S tem je mislil, da bodo Združene države storile več stvari, s katerimi bodo poskušale zaustaviti terorizem v prihodnosti. Bush je dejal, da naj bi s tem zaščitil Američane in njihovo premoženje pred teroristi. Na primer, ameriška vlada bo reorganizirana. Varnost in nadzor na javnih mestih, zlasti na letališčih, naj bi se okrepila. Američani so bili vsak dan obveščeni, ali obstaja resna nevarnost terorizma. (To je bilo storjeno tako, da je bila za ta dan določena barva. Rdeča je pomenila veliko nevarnost, zelena majhno nevarnost, vmes pa je bilo veliko stopenj.)

Vojna proti terorizmu je povzročila tudi prave vojne. Vodja Al Kaide Osama bin Laden je živel v Islamski državi Afganistan. Združene države so afganistanski vladi, imenovani talibani, rekle, naj jim izroči bin Ladna. Talibani tega niso storili. Vodja talibanov, mula Mohamed Omar, je od vlade Združenih držav zahteval dokaze. Če dokazov ne bo dobil, je mulla Omar dejal, da bin Ladna ne bo izročil. Predsednik George W. Bush je dejal, da mu dokazov ni treba predložiti. Združene države so nato začele vojno proti Afganistanu. Talibani so bili odstranjeni z oblasti, na oblast je prišla nova vlada, afganistansko ljudstvo pa je izbralo novega predsednika.

V tem času se je vlada Združenih držav Amerike spremenila v več pogledih. Ameriško ministrstvo za promet je ustanovilo Upravo za varnost v prometu (TSA). Pred 11. septembrom 2001 so za varnost na ameriških letališčih skrbele letalske družbe. TSA je za zagotavljanje varnosti na letališčih zadolžila vlado. TSA je zaposlila nove uslužbence, ki so delali na letališčih in leteli na letalih kot letalski maršalje. TSA zagotavlja tudi varnost na ameriških vlakih in podzemni železnici. Ustanovljeno je bilo tudi novo ministrstvo za domovinsko varnost. Njegova naloga je postala zaščita Američanov in njihove lastnine v Združenih državah. Ko je bil ustanovljen ta oddelek, se je TSA iz ministrstva za promet preselila v oddelek za domovinsko varnost.

Po porazu talibanov je predsednik George W. Bush menil, da bi morale ZDA napasti Irak. Menil je, da Irak pomaga terorističnim skupinam, vključno z Al Kaido. Rekel je, da ima dokaze, da Irak izdeluje tudi orožje za množično uničevanje. Državnega sekretarja Colina Powella je poslal v Združene narode, da bi jim pokazal nekatere dokaze. Marca 2003 so Združene države Amerike začele invazijo na Irak. (Sodelovale so še štiri druge države, med njimi Združeno kraljestvo, Avstralija, Poljska in Danska). Iraška vlada je bila strmoglavljena, Iračani pa so izvolili novo vlado. V Iraku niso našli orožja za množično uničevanje.

2. maja 2011 so pripadniki ameriške mornarice SEAL ubili vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna, ki je med drugim vodil teroristične napade 11. septembra 2001.

Osama bin Laden, vodja skupine Al Kaida, ki je izvedla napade, na fotografiji iz leta 1997.Zoom
Osama bin Laden, vodja skupine Al Kaida, ki je izvedla napade, na fotografiji iz leta 1997.

Preiskave

FBI

Zvezni preiskovalni urad je takoj po napadih začel izvajati projekt PENTTBOM. To je bila največja kriminalistična preiskava v zgodovini Združenih držav. V nekem trenutku je pri preiskavi sodelovala več kot polovica agentov FBI, ki so sledili pol milijona sledi. FBI je sklenil, da obstajajo "jasni in neizpodbitni (ni jih mogoče zanikati)" dokazi, ki Al Kaido in bin Ladna povezujejo z napadi.

Izvor 19 ugrabiteljev

Državljanstvo

Številka

Savdska Arabija

15

Združeni arabski emirati

2

Egipt

1

Libanon

1

FBI v svojem letnem poročilu o nasilnih kaznivih dejanjih za leto 2001 ni zabeležil 2 977 smrtnih žrtev napadov. Tudi mesto New York smrti ni vključilo v svojo letno statistiko kriminala za leto 2001.

CIA

Generalni inšpektor Centralne obveščevalne agencije (CIA) je opravil pregled delovanja Cie pred 11. septembrom. Bil je zelo kritičen do visokih uradnikov Cie, ker niso storili vsega, kar je bilo mogoče, da bi preprečili terorizem. Kritiziral je, da niso uspeli ustaviti dveh ugrabiteljev 11. septembra, Nawafa al-Hazmija in Khalida al-Mihdharja, ko sta vstopila v Združene države. Prav tako je kritiziral, da niso delili informacij o teh dveh moških z FBI. Maja 2007 so senatorji obeh glavnih ameriških političnih strank napisali zakonodajo, da bi bil pregled objavljen. Eden od podpornikov, senator Ron Wyden, je dejal: "Američani imajo pravico vedeti, kaj je Centralna obveščevalna agencija počela v tistih kritičnih (pomembnih) mesecih pred 11. septembrom."

Kongresna preiskava

Februarja 2002 sta senatna posebna komisija za obveščevalne zadeve in stalna posebna komisija za obveščevalne zadeve predstavniškega doma ustanovila skupno preiskavo o delovanju ameriške obveščevalne skupnosti. Njuno poročilo na 832 straneh je bilo objavljeno decembra 2002. V poročilu so bile podrobno opisane pomanjkljivosti FBI in Cie pri uporabi razpoložljivih informacij. To je vključevalo informacije o teroristih, za katere je CIA vedela, da so v Združenih državah. Teh informacij nista uporabili, da bi preprečili načrte. Skupna preiskava je informacije o morebitni vpletenosti vladnih uradnikov Savdske Arabije pridobila iz netajnih virov. Busheva administracija je zahtevala, da 28 povezanih strani ostane tajnih.

Vodja ugrabiteljev je bil Egipčan Mohamed Atta.Zoom
Vodja ugrabiteljev je bil Egipčan Mohamed Atta.

Obnova

Newyorški župan Rudy Giuliani je na dan napadov dejal: "Obnovili bomo. Iz tega bomo izšli močnejši kot prej, politično močnejši, gospodarsko močnejši. Obzorje bo spet celotno."

Poškodovani del Pentagona je bil obnovljen v enem letu po napadih. Svetovni trgovinski center se je začel graditi 27. aprila 2006. Svojo polno višino je dosegel 20. maja 2013. Na vrhu stavbe je bil takrat nameščen stolp. Tako je skupna višina 1 WTC-ja 1 776 čevljev (541 m). S tem je najvišja stavba na zahodni polobli. Stavba One WTC je bila dokončana in odprta 3. novembra 2014.

Na lokaciji Svetovnega trgovinskega centra naj bi zgradili še tri pisarniške stolpnice. Zgrajene naj bi bile eno četrt vzhodno od prvotnih stolpnic. 4 WTC so odprli novembra 2013. To je druga stolpnica na tem mestu, ki je bila odprta (prva je bila stolpnica 7 World Trade Center). 3 WTC je bil odprt 11. junija 2018. To pomeni, da je četrta stolpnica na tem mestu, ki je bila dokončana.

Obnovljeno središče One World Trade Center je bilo dokončano julija 2013Zoom
Obnovljeno središče One World Trade Center je bilo dokončano julija 2013

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so bili napadi 11. septembra?


O: Napadi 11. septembra, znani tudi kot 11. september, so bili štirje teroristični napadi na Združene države Amerike, ki so se zgodili v torek, 11. septembra 2001, zjutraj.

V: Koliko ljudi je umrlo v napadih?


O: V napadih je umrlo skoraj 3 000 ljudi, med njimi 19 napadalcev.

V: Kdo je bil odgovoren za izvedbo napada?


O: Za izvedbo napada je bila odgovorna islamska teroristična skupina Al Kaida.

V: Katere stavbe so bile napadene?


O: Napadena sta bila dvojčka in del Pentagona v New Yorku in Arlingtonu v Virginiji. Četrto letalo je strmoglavilo na praznem polju blizu Shanksvilla v Pensilvaniji, preden je doseglo predvideni cilj v Washingtonu, to je Belo hišo ali stavbo ameriškega Kapitola.

V: Koliko škode so povzročili ti napadi?


O: Ti napadi so povzročili za več kot 10 milijard dolarjev škode na infrastrukturi.

V: Kateri dogodek se običajno pripisuje začetku vojne proti terorizmu?



O: Za začetek vojne proti terorizmu se običajno štejejo napadi 11. septembra.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3