Centralna obveščevalna agencija (CIA) – definicija, naloge in zgodovina

Centralna obveščevalna agencija (CIA) je del zvezne vlade Združenih držav Amerike, ki ima sedež v Centru za obveščevalno dejavnost Georgea Busha v Langleyju v Virginiji. Agencija je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni z Zakonom o nacionalni varnosti iz leta 1947 kot civilna, nevojaška obveščevalna služba ZDA. Njena neposredna predhodnica je bil Urad za strateške storitve (OSS), ki je bil med vojno glavna ameriška vohunska agencija pod vodstvom Williama J. Donovana; med zgodnjimi vodilnimi osebami CIA so bili tudi Roscoe H. Hillenkoetter, Walter Bedell Smith in Allen Dulles. Med veterani OSS, ki so pozneje delovali v in ob agenciji, je bil na primer tudi general John K. Singlaub.

Sedanja direktorica Centralne obveščevalne agencije je od 26. aprila 2018 Gina Haspel. Opomba: Gina Haspel je agencijo vodila do leta 2021 kot prva ženska na tem položaju; od marca 2021 je direktor CIA William J. Burns.

Naloge, organizacija in pristojnosti

CIA je osredotočena na zbiranje, analiziranje in prikrito izvajanje ukrepov v podporo ameriški zunanji in varnostni politiki. Po zakonu nima pristojnosti za preiskovanje ali aretacije in ne deluje kot policijska sila; njen mandat je pretežno zunaj ZDA, medtem ko so naloge notranje varnosti in kazenskega pregona v domeni drugih organov (npr. FBI). Primarna naloga agencije je zaščititi prebivalce ZDA in interese države s tem, da odkriva namere in zmogljivosti tujih akterjev ter pravočasno obvešča odločevalce.

Zgodovinsko je bila CIA razdeljena na štiri glavne direktorate; danes ima pet ključnih organizacijskih stebrov. Najpomembnejša področja vključujejo:

• Direktorat za operacije (HUMINT): tajno pridobivanje informacij prek človeških virov in vodenje tajnih mrež v tujini.
• Direktorat za analize: pretvorba surovih podatkov v ocene obveščevalne narave za Bele hišo, Kongres in druge uporabnike.
• Direktorat za znanost in tehnologijo: razvoj in uporaba tehnoloških sredstev za zbiranje in obdelavo obveščevalnih podatkov.
• Direktorat za podporo: logistika, varnost, finance, kadri in infrastruktura.
• Direktorat za digitalne inovacije (vzpostavljen 2015): kibernetske in podatkovne zmogljivosti, vključujoč analitiko velikih podatkov in zaščito pred kibernetskimi grožnjami.

Veliko ljudi meni, da CIA naredi več slabega kot dobrega. Nekateri ljudje menijo, da CIA dela dobro, saj odkriva tajne informacije o sovražnikih ZDA in tako pomaga preprečevati grožnje. Drugi opozarjajo na etična in pravna vprašanja, zlasti pri prikritih operacijah, nadzoru in ravnanju z zaporniki. Ameriški izvršni predpisi (npr. izvršni ukazi 11905, 12036 in 12333) prepovedujejo atentate; zato je ubijanje tujih voditeljev s strani CIA in drugih agencij nezakonito.

Zgodovinske prelomnice in operacije

Leta 1950–1960 je CIA izvajala vplivne prikrite operacije, vključno z vlogo pri zamenjavah vlad v Iranu (1953) in Gvatemali (1954), razvojem programa U‑2 za strateško zračno izvidovanje in različnimi dejavnostmi v času kubanske raketne krize. V Vietnamu je sodelovala pri protigverilskih programih; v sedemdesetih letih so razkritja o zlorabah (preiskave Churchovega in Pikovega odbora) privedla do strožjega kongresnega nadzora. V osemdesetih je CIA podpirala odpor proti sovjetski prisotnosti v Afganistanu; konec hladne vojne je zahteval prilagoditev poslanstva agencije.

Leta 1992 je Sadam Husein med obiskom v Kuvajtu poskušal ubiti nekdanjega predsednika Georgea H. W. Busha, ki je bil pred tem direktor CIA. Atentat ni uspel; preiskave so potekale tudi leta 1993, ko so kuvajtske oblasti razkrile bombno zaroto iraške obveščevalne službe. Takratni predsednik Clinton je kot povračilni ukrep ukazal izstrelitev manevrirnih raket na sedež iraške obveščevalne službe v Bagdadu. Napad je bil izveden ponoči, da bi zmanjšali civilne žrtve, med drugim ljudi, kot so na primer čistilci, vendar so kljub temu poročali o smrtnih žrtvah in poškodbah.

Po letu 2001 je CIA igrala ključno vlogo v boju proti terorizmu, vključno z operacijami proti Al Kaidi in Islamski državi. V tem obdobju so bile predmet hudih polemik prikrite pridržne lokacije (t. i. »black sites«) in »izboljšane« zasliševalne tehnike; senatni odbor za obveščevalne zadeve je 2014 objavil povzetek poročila, ki je kritično ocenil učinkovitost in zakonitost teh praks. Sčasoma so bili standardi zasliševanja in nadzora zaostreni, nekateri programi pa ukinjeni ali bistveno spremenjeni.

Metode zbiranja informacij in analiza

CIA izvaja številne tajne ali skrivne operacije (t. i. prikriti ukrepi), ki po zakonu zahtevajo pisno predsedniško odredbo (»presidential finding«) in obveščanje izbranih članov Kongresa. Poleg HUMINT agencija uporablja tehnična sredstva (sodelovanje z drugimi agencijami na področju signalnega in slikovnega izvidovanja) ter podatkovno analitiko.

CIA za zbiranje informacij uporablja tudi odprte vire. Analitiki berejo tuje časopise in gledajo tuje informativne oddaje, proučujejo javne podatkovne zbirke, družbena omrežja, strokovne publikacije in komercialne satelitske posnetke. Odprto-kodne informacije (OSINT) se kombinirajo z drugimi viri; agencija pripravlja ocenjena poročila ter prispeva k Predsednikovemu dnevnemu poročilu. CIA je znana tudi po javnih produktih, kot je The World Factbook, ter občasnem razkritju zgodovinskih dokumentov.

Nekateri uslužbenci CIA so bili ubiti med delom. Njihova imena so navedena na spomeniku CIA v avli sedeža; ko identitete niso razkrite, je namesto imena vklesana zvezda, v spremljajoči »Knjigi časti« pa je lahko naveden le neimenovani vnos.

Nadzor, pravila in odgovornost

CIA je del širše ameriške obveščevalne skupnosti in deluje po pravnem okviru, ki vključuje Zakon o nacionalni varnosti (1947), Zakon o CIA (1949), izvršne ukaze in smernice pravosodnega ministrstva. Po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 je prišlo do reorganizacije: z zakonom iz leta 2004 je bil ustanovljen urad direktorja nacionalne obveščevalne službe (DNI) in odtlej CIA in druge agencije poročajo direktorju nacionalne obveščevalne službe. CIA je nekoč neposredno poročala predsedniku tudi kot vodilna agencija obveščevalne skupnosti; danes še naprej tesno sodeluje z Belo hišo in prispeva k najvišjim državnim brifingom, vendar koordinacijo skupnosti vodi DNI.

Agencijo nadzirajo posebni odbori ameriškega Kongresa, notranje nadzorne službe (inšpektor za notranje zadeve) ter sodišča v okviru posebnih režimov, ko gre za občutljive dejavnosti. S tem se zagotavlja, da so operacije zakonite, sorazmerne in pod ustreznim političnim nadzorom.

Kadrovanje, usposabljanje in kultura

Delovna sila CIA obsega analitike, operativne častnike, znanstvenike, inženirje, jezikoslovce, specialiste za logistiko in IT. Velikost proračuna in število zaposlenih sta deloma tajna. Kandidati prestanejo varnostna preverjanja in preverjanje z resnicolovcem; operativci se usposabljajo za delo pod krinko in v jeziku ciljnih območij. Agencija varuje identitete svojih zaposlenih in virov zaradi varnosti in učinkovitosti.

CIA v popularni kulturi

CIA je bila predstavljena v številnih televizijskih in filmskih produkcijah, med drugim v ameriški televizijski oddaji "The Agency", ameriški televizijski miniseriji "The Company", filmu "Spy Game" z Robertom Redfordom in Bradom Pittom, filmu "Night Flight to Moscow" z Yulom Brennerjem, filmu "Scorpio" z Burtom Lancasterjem, filmu "Clear and Present Danger" s Harrisonom Fordom, filmu "Ice Station Zebra" in več filmih o Jamesu Bondu, v katerih je igral agent CIA Felix Leiter. V novejšem času se agencija pojavlja tudi v filmih, kot so »Argo«, »Zero Dark Thirty« in »The Good Shepherd«, ter v televizijskih serijah, ki tematizirajo sodobne obveščevalne izzive; ti prikazi so pogosto dramatizirani in ne vedno natančni, vendar so prispevali k širši prepoznavnosti njenega dela.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Centralna obveščevalna agencija (CIA)?

V: Kdo je ustanovil CIA?

V: Kako dolgo je že zgodovina obveščevalnih služb v Ameriki?

V: Kdo je trenutno direktor Centralne obveščevalne agencije?

V: Kateri so nekateri primeri medijev, v katerih je predstavljena ali omenjena CIA?

Išči po črki