Gina Cheri Haspel (rojena 1. oktobra 1956 v Ashlandu, Kentucky) je ameriška obveščevalna uradnica, ki je več desetletij delala za Centralno obveščevalno agencijo (CIA). Je sedma in prva ženska, ki je zasedla položaj direktorice Centralne obveščevalne agencije. Na položaj jo je 13. marca 2018 imenoval predsednik Donald Trump; imenovanje je formalno začelo veljati 21. maja 2018, ko je prisluhnila prisegi. Pred tem je od februarja 2017 služila kot šesta namestnica direktorja CIA, iz katere funkcije je napredovala na vodilni položaj, da bi nadomestila Mika Pompea, ko je ta prevzel mesto državnega sekretarja.
Rana kariera in vloga v CIA
Haspelova se je pridružila CIA v 80. letih prejšnjega stoletja in je večino svoje kariere delovala kot operativka v tujini. Zasedala je različne pozicije v tajnih in zunanjih operacijah ter vodila postaje in ekipe v več državah. Zaradi dolgega delovanja v operativnih enotah je bila prepoznana kot izkušena obveščevalka z znanjem o delovanju tajnih programov in zbiranju človeških virov.
Imenovanje, potrditev in mandat
Predsednik Trump je Haspelovo predlagal za direktorico Cie 13. marca 2018. Senatni odbor za obveščevalne dejavnosti je njen predlog sprejel z glasovanjem (10 proti 5) 16. maja 2018. Naslednji dan jo je potrdil tudi polni Senat (glasovanje je bilo tesno in politično obarvano), prisegla pa je 21. maja 2018. Haspelova je vodila agencijo v obdobju več prioritetnih izzivov, med drugim kibernetskih groženj, rastočih napetosti z Rusijo, dejavnosti Irana in Severno Korejo ter ohranjanja zmogljivosti za boj proti terorizmu. Njeno uradovanje kot direktorice se je končalo z menjavo administracije 20. januarja 2021; na mesto direktorja CIA je pozneje nastopil William J. Burns.
Spori in kritike
Haspelova je bila predmet ostre razprave in kritik zaradi svoje vloge pri programih po 11. septembru 2001, predvsem v zvezi z izvajanjem t. i. metod »izboljšanega zasliševanja« (enhanced interrogation) in tajnimi zapori (black sites). Kritiki so izpostavljali njeno vpletenost v upravljanje nekaterih tajnih objektov in v dogodke, povezane z uničenjem videoposnetkov zasliševanj iz sredine 2000-ih. Podporniki so poudarjali njeno dolgoletno operativno izkušenost in pomen izkušenih vodij v časih varnostnih izzivov. Te debate so bile osrednji del njenih potrdilnih zaslišanj v Senatu.
Zapuščina
Haspelova ostaja zgodovinsko pomembna kot prva ženska direktorica CIA. Njena zapuščina je mešana: nekateri jo ocenjujejo kot učinkovito in izkušeno vodjo obveščevalne skupnosti, drugi pa kot simbol spornega obdobja ameriških praks zasliševanja in pomanjkanja transparentnosti. Ne glede na različno oceno njenega dela je njeno imenovanje zaznamovalo pomemben preobrat v zgodovini agencije in spodbudilo širšo javno razpravo o omejitvah in nadzoru obveščevalnih dejavnosti.