Glenn Miller – biografija ameriškega glasbenika in vodje big banda

Miller se je rodil v mestu Clarinda v zvezni državi Iowa. Njegova starša sta bila Mattie Lou (rojena Cavender) in Lewis Elmer Miller. Leta 1915 se je Millerjeva družina preselila v Grant City v Missouriju in Miller je začel igrati v mestnem orkestru. Sprva je igral kornet in mandolino, leta 1916 pa se je preusmeril na trobento. Leta 1918 se je Millerjeva družina preselila v Fort Morgan v Koloradu, kjer je Miller obiskoval srednjo šolo. V zadnjem letniku je s sošolci ustanovil bend. Igrali so "glasbo za plesne skupine". Ko je Miller leta 1921 končal srednjo šolo, se je odločil, da bo postal poklicni glasbenik.

Leta 1923 se je Miller vpisal na Univerzo Kolorado v Boulderju, vendar je večino časa preživel zunaj šole. Igral je na avdicijah in koncertih. V šoli mu ni šlo dobro. Opustil je šolanje in se odločil, da bo začel kariero poklicnega glasbenika. Kasneje se je učil pri Josephu Schillingerju in napisal skladbo "Serenada ob mesečini". Leta 1926 je Miller koncertiral z več skupinami in na koncu dobil dobro mesto v skupini Bena Pollacka v Los Angelesu. Med igranjem s to skupino je Miller napisal več glasbenih aranžmajev, z Bennyjem Goodmanom pa je napisal tudi svojo prvo skladbo "Room 1411". Leta 1928 se je v New Yorku poročil s Helen Burger. Sprva je bil glavni solist na trobenti v skupini. Ko pa se je skupini pridružil še en trobentač, je Miller dobil manj solaž. Takrat se je odločil, da bo predvsem skladatelj. Konec dvajsetih let 20. stoletja je napisal in izdal zbirko pesmi.

V zgodnjih tridesetih letih je bil Miller trobentač, aranžer in skladatelj v skupini The Dorsey Brothers. Leta 1934 in 1935 je Miller napisal pesmi "Annie's Cousin Fannie", "Dese Dem Dose", "Harlem Chapel Chimes" in "Tomorrow's Another Day". Leta 1935 je ustanovil ameriški orkester za britanskega vodjo skupine Raya Nobla. V tej zasedbi je imel vodilni klarinet nad štirimi saksofoni. To postavitev je pozneje uporabljal v svojih skupinah.

Glenn Miller je svojo prvo skupino ustanovil leta 1937. Skupina je razpadla, ko je 2. januarja 1938 odigrala svoj zadnji koncert v plesni dvorani Ritz v Bridgeportu v Connecticutu.

Miller se je odvrnil in se vrnil v New York. Ugotovil je, da mora imeti skupina "zvok", ki se razlikuje od drugih skupin. Odločil se je, da bosta klarinet in tenorski saksofon igrala melodijo skupaj, medtem ko bodo trije drugi saksofoni igrali harmonijo. Miller je najel saksofonista Wilburja Schwartza, vendar je namesto njega igral vodilni klarinet. To je bilo edinstveno, saj se ni zanašalo na ponavljajoče se motive kot drugi bendi.

Miller je imel sodelavce, ki so pisali in aranžirali pesmi za skupino. To so bili Jerry Gray, Bill Finegan, Billy May in George Williams.

Bluebird Records in Glen Island Casino

Septembra 1938 je Millerjeva skupina začela snemati za založbo Bluebird Records. Skupino je začel financirati Cy Shribman, ugledni poslovnež z vzhodne obale. Spomladi 1939 je skupina igrala v plesni dvorani Meadowbrook v Cedar Groveu v New Jerseyju in v igralnici Glen Island Casino v New Rochelle v New Yorku. V Glen Islandu se je koncerta udeležilo 1800 obiskovalcev Skupina je nato postala veliko bolj priljubljena. Njihov posnetek "Tuxedo Junction" je bil v prvem tednu prodan v 115.000 izvodih.

10. februarja 1942 je Miller prejel zlato ploščo za skladbo "Chattanooga Choo-Choo". "Chattanooga Choo Choo Choo" je izvajal Millerjev orkester s pevci Gordonom "Texom" Benekom, Paulo Kelly in vokalno skupino Modernaires. S tem orkestrom so sodelovali še Marion Hutton, Skip Nelson, Ray Eberle, Kay Starr, Ernie Caceres, Dorothy Claire in Jack Lathrop.

Filmske slike

Miller in njegova skupina so nastopili v dveh filmih. Prvi je bil Sun Valley Serenade (1941), drugi pa Orchestra Wives (1942).

Leta 1942 se je Miller odločil, da se bo pridružil vojni, saj je bil prestar, da bi ga vpoklicali. Najprej se je prostovoljno prijavil v mornarico, vendar so mu rekli, da ga ne potrebujejo. Miller je nato pisal brigadnemu generalu vojske Charlesu Youngu. Prosil ga je, naj vodi vojaški orkester, da bi lahko zabaval zavezniške sile, in tokrat je bil sprejet. Pridobil si je čin kapetana in kmalu, avgusta 1944, je bil povišan v majorja.

Najprej je bil vključen v ameriško vojsko, nato pa so ga premestili v vojaške letalske sile. Kapetan Glenn Miller je decembra 1942 služil kot častnik v centru za usposabljanje v letalski bazi Maxwell v Montgomeryju v Alabami. V bazi in v mestu je igral trobento s 15-člansko plesno skupino Rhythmaires.

Miller je ustanovil velik pohodni orkester. Poskušal je posodobiti vojaško glasbo. Nekaterim častnikom to ni bilo všeč, vendar je nadaljeval, ker so ga drugi voditelji podpirali. Tako je na primer združil blues in jazz s tradicionalnim vojaškim korakom. Ustanovil je vojaški orkester zračnih sil, ki je imel 50 članov. Poleti 1944 ga je odpeljal v Anglijo, kjer je imel 800 nastopov in posnel vrsto plošč. Glasbo je uporabljal v radijskem oddajanju mreže ameriških sil za zabavo in protipropagando proti fašizmu. Miller je po radiu tudi govoril. Nekoč je dejal:

"Amerika pomeni svobodo in noben izraz svobode ni tako iskren kot glasba."

15. decembra 1944 naj bi Miller iz Združenega kraljestva odletel v Pariz v Franciji, kjer naj bi igral za tamkajšnje vojake. Njegovo letalo je vzletelo iz Claphama in izginilo med preletom Rokavskega preliva. Na letalu sta bili še dve osebi: Podpolkovnik Norman Baessell in pilot John Morgan.

O tem, kaj se je zgodilo z letalom, obstaja veliko teorij. V članku v časopisu Chicago Tribune iz leta 2014 je pisalo, da je Millerjevo letalo strmoglavilo, ker je imelo pokvarjen uplinjač.

Februarja 1945 je Millerjeva žena Helen zanj prevzela medaljo bronaste zvezde.

Zapuščina civilne skupine

Ko je bil Glenn Miller še živ, so različni vodje bendov, kot je bil Bob Chester, posnemali njegov slog. Leta 1942 je Miller pevcu Mela Torméja svetoval glede pisanja pesmi.

V začetku petdesetih let je Millerjev slog začelo posnemati več skupin.

Leta 1946 je Millerjeva zapuščina odobrila uradno skupino duhov Glenna Millerja. To skupino je vodil Tex Beneke, nekdanji tenorski saksofonist in pevec civilne skupine. Bil je podoben orkestru vojaškega letalstva, saj je imel veliko godalno sekcijo. Sprva se je imenoval "Glenn Miller Orchestra Under the Direction of Tex Beneke", pozneje pa je postal "The Tex Beneke Orchestra".

Film o Millerjevem življenju, The Glenn Miller Story, je izšel leta 1953. Zaradi tega je Millerjeva zapuščina leta 1956 zaprosila Raya McKinleyja, naj vodi novo skupino duhov. Ta skupina še vedno koncertira po Združenih državah.

Zapuščina benda vojske in zračnih sil

Po Millerjevem izginotju so njegovo skupino vojaškega letalstva razpustili in jo poslali nazaj v Združene države. Na njeno mesto je prišel drug bend, imenovan "the 314".

Miller je napisal vsaj štirinajst pesmi, ki jih je napisal sam ali v sodelovanju z drugimi ljudmi. Še eni pesmi je dodal besedilo. Te in druge pesmi so posneli Millerjevi civilni bendi in njegov vojaški letalski bend.

• Kalamazoo, Michigan