Pensilvanija (Pennsylvania): pregled zvezne države ZDA — Philadelphia
Pensilvanija (Pennsylvania): celovit pregled zvezne države — zgodovina, Harrisburg, Philadelphia, kulturne znamenitosti, skupnosti amišev, industrija in nasveti za obisk.
Pensilvanija je ena od 50 zveznih držav v Združenih državah Amerike. Nahaja se na severovzhodu države. Na zahodu meji na Ohio, na jugu in zahodu na Zahodno Virginijo, na jugu na Maryland in Delaware, na vzhodu na New Jersey ter na severu na New York in Erijsko jezero.
Glavno mesto zvezne države Pensilvanija je Harrisburg. Največje mesto v Pensilvaniji je Philadelphia. Državni vzdevek Pensilvanije je "The Keystone State". Sedanji guverner Pensilvanije je Tom Wolf.
Pensilvanija je znana po svoji vlogi v ameriški revoluciji, velikih skupnostih amišev in težki industriji.
Osnovni podatki
Pensilvanija zavzema približno 119.000 km² (ok. 46.000 kvadratnih milj) in ima okoli 13 milijonov prebivalcev, zaradi česar je ena večjih in gosto naseljenih zveznih držav ZDA. Pensilvanija je bila ena izmed prvih držav, ki je ratificirala Zvezno ustavo — postala je druga članica ZDA 12. decembra 1787.
Geografija in podnebje
Država je geografsko raznolika: od obale ob Erijskem jezeru na severozahodu, prek nižin ob rekah Delaware in Susquehanna, do goratega območja Apalačev v notranjosti (vključno s pogorjem Allegheny in Pocono Mountains). Najbolj naseljeno območje je jugovzhodna dolina Delaware, kjer leži Philadelphia. Podnebje je večinoma vlažno kontinentalno — milejše v jugovzhodnem delu, hladnejše in bolj snežno v goraškem in severnem delu države ter ob Erijskem jezeru.
Zgodovina
Pensilvanijo je v 17. stoletju ustanovil William Penn kot kolonijo za kvakerje in privržence verske svobode. Philadelphia je odigrala osrednjo vlogo v zgodovini ZDA: tam so bila podpisana nekatere ključne dokumente ameriške neodvisnosti, v mestu sta tudi Independence Hall in zvon Liberty Bell. Kasneje je država pomembno prispevala v industrijski revoluciji (železo, jeklo) in bila prizorišče pomembnih bitk ameriške zgodovine, med drugim bitke pri Gettysburgu med državljansko vojno.
Gospodarstvo
Pensilvanija je gospodarsko zelo raznolika. Zgodovinsko je bila močno povezana s težko industrijo in jeklarstvom (zlasti okoli Pittsburgha), danes pa je gospodarstvo razširjeno na storitve, finance, zdravstvo, izobraževanje in visoko tehnologijo. Pomembna je tudi energija (vključno z izkoriščanjem zemeljskega plina v območju Marcellus Shale), kmetijstvo (med drugim pridelki, reje ter znana proizvodnja gob v jugovzhodnem delu države) ter turizem in zabavna industrija (npr. Hershey — čokolada).
Kultura, prebivalstvo in izobraževanje
Pensilvanija ima bogato kulturno sceno in več velikih univerz (University of Pennsylvania — članica Ivy League, Pennsylvania State University, Carnegie Mellon University, Temple University in druge). V državi živi tudi velika skupnost amišev, predvsem v okrožju Lancaster, kar privablja številne obiskovalce in prispeva k edinstveni kulturni raznolikosti. Philadelphia in Pittsburgh sta kulturna središča z muzeji, gledališči in glasbenimi prizorišči.
Promet in povezave
Glavna letališča so Philadelphia International, Pittsburgh International in Harrisburg International. Pomembne avtoceste prečkajo državo (med njimi I-76, I-80 in I-95), država pa ima tudi gosto mrežo železniških povezav in notranjih plovnih poti (reke Delaware, Susquehanna in Ohio ter dostop do Erijskega jezera).
Glavna mesta in zanimivosti
- Philadelphia: zgodovinske znamenitosti (Independence Hall, Liberty Bell), umetniški muzeji in živahna urbana scena.
- Pittsburgh: znan po treh rekah, industrijski dediščini, univerzah in kulturnih institucijah.
- Harrisburg: glavnina upravnih dejavnosti kot zvezno državno glavno mesto.
- Druga privlačna kraja: Gettysburg (polje bitke in muzej), Hershey (tematski parki in tovarna čokolade), Pocono Mountains (rekreacija), Lancaster (amiške skupnosti) in obala ob jezeru Erie.
Zaključek
Pensilvanija je zvezna država z bogato zgodovino, raznolikim gospodarstvom in številnimi naravnimi ter kulturnimi znamenitostmi. Zaradi svoje lege med severom in jugom ter med vzhodnim in zahodnim delom ZDA je bila in ostaja pomembna za politični, gospodarski in družbeni razvoj države.
Opomba: V zgornjem originalnem besedilu je navedeno, da je sedanji guverner Tom Wolf; Tom Wolf je bil guverner Pensilvanije do leta 2023. Od januarja 2023 je guverner Pensilvanije Josh Shapiro.
Interaktivni zemljevid Pensilvanije
Zgodovina
V Pensilvaniji so pred naselitvijo Evropejcev živele številne skupine Indijancev. Med njimi so bili Delaware, Susquehanna in Irokezi.
Prvi evropski naseljenci v Pensilvaniji so bili Švedi. Prišli so leta 1643. Območje je pozneje pripadlo Nizozemski in Veliki Britaniji. Leta 1681 je angleški kralj Karel II. deželo podaril Williamu Pennu. Penn je to zemljišče uporabil za ustanovitev bivališča za kvekerje. Zemljišče je postalo znano kot "Pennov gozd", saj je v Pensilvaniji veliko gozdov. V latinščini je to "Pennsylvania". To ime se je uveljavilo kot ime kolonije.
Medtem sta se v zahodnem delu države vojski Francije in Velike Britanije borili za nadzor nad izvirom reke Ohio. Ta spopad je bil del francoske in indijanske vojne. Velika Britanija je na koncu zmagala v spopadu za to lokacijo in zgradila utrdbo Fort Pitt. Iz utrdbe je zraslo mesto, ki se zdaj imenuje Pittsburgh.
Zvezna država Delaware je bila nekoč del Pensilvanije. Leta 1704 je nastala, ko so tri okrožja Pensilvanije zapustila kolonijo in ustanovila lastno vlado.
Pensilvanija je bila ena od 13 kolonij, ki so se v ameriški revoluciji borile proti Veliki Britaniji. Deklaracija o neodvisnosti Združenih držav Amerike je bila podpisana v Filadelfiji. Benjamin Franklin, pomembna osebnost revolucije, je bil prav tako iz Filadelfije. Pensilvanija je bila druga država, ki se je pridružila Združenim državam. Filadelfija je bila glavno mesto Združenih držav pred Washingtonom.
Pozneje je Pensilvanija postala pomembno industrijsko središče. V 19. stoletju so v Titusvillu odkrili kerozin. To je bil začetek naftne industrije v ZDA. V Pittsburghu in njegovi okolici so bila odkrita velika nahajališča premoga. Zaradi tega je Pittsburgh postal pomembno industrijsko mesto.
Industrija je konec 20. stoletja začela zapuščati Pensilvanijo, saj se je večina težke industrije preselila v druge države. Odšlo je tudi veliko ljudi. Zaradi tega so propadla tudi številna mesta in kraji.
Geografija
Večina Pensilvanije je del Apalaškega gorovja, vključno z južnim osrednjim in severovzhodnim delom države. Preostali del zvezne države je zelo hribovit, deloma zaradi bližine gora, deloma pa zaradi strmih rečnih dolin v zvezni državi. Reke Monongahela, Allegeny in Ohio so v zahodnem delu države, Susquehanna pa v osrednjem delu države. Severozahodni in jugovzhodni del države sta večinoma ravna in nižinska.
Pensilvanija je 33. največja zvezna država v Združenih državah Amerike s površino 44.817 kvadratnih milj. Najvišja točka v zvezni državi je Mount Davis, 3 213 metrov nad morjem. Najnižja točka je reka Delaware, ki je na ravni morja.
Demografski podatki
Pensilvanija je šesta najbolj naseljena država. Leta 2000 je v njej živelo 12.281.054 ljudi.
Več kot polovica ljudi živi na območju Pittsburgha in Filadelfije. Le malo ljudi živi na severnem osrednjem območju države. Mesta so ponavadi majhna in gosto poseljena, bolj kot v drugih zveznih državah. Razlog za to je, da je bilo veliko mest v Pensilvaniji zgrajenih okoli določene tovarne ali tovarn.
Izobraževanje
V Pensilvaniji je veliko visokih šol in univerz. Uradno je javna univerza v državi Pensilvanija State University. Najbolj znanih je nekaj zasebnih univerzitetnih sistemov, ki jih delno (približno 10 %) financira država, na primer Univerza v Pittsburghu. Najbolj znana zasebna univerza v zvezni državi je Univerza v Pensilvaniji, ki spada v ligo Ivy League. V Pensilvaniji so tudi številne državne visoke šole v Bloomsburgu, Kaliforniji, Cheyneyju, Clarionu, East Stroudsburgu, Edinboroju, Indiani, Kutztownu, Lock Havenu, Mansfieldu, Millersvillu, Shippensburgu, Slippery Rocku in West Chestru. Teh štirinajst šol sestavlja enega največjih državnih visokošolskih sistemov v državi. Drugi pomembni zasebni univerzi sta univerza Carnegie-Mellon, ki je znana po svojih raziskavah na področju računalništva, in univerza Bucknell.
Sorodne strani
- Seznam okrožij v Pensilvaniji
Vprašanja in odgovori
V: Katera je prestolnica zvezne države Pensilvanija?
O: Glavno mesto zvezne države Pensilvanija je Harrisburg.
V: Katero je največje mesto v Pensilvaniji?
O: Največje mesto v Pensilvaniji je Philadelphia.
V: Kakšen je vzdevek za Pensilvanijo?
O: Vzdevek za Pensilvanijo je "The Keystone State".
V: Kdo je sedanji guverner Pensilvanije?
O: Sedanji guverner Pensilvanije je Tom Wolf.
V: Kakšno vlogo je imela Pensilvanija v ameriški zgodovini?
O: Pensilvanija je imela pomembno vlogo v ameriški revoluciji.
V: Ali so v Pensilvaniji kakšne edinstvene skupnosti? O: Da, v Pensilvaniji so velike skupnosti Amišev.
V: Po kateri vrsti industrije slovi PA? O: PA slovi po svoji težki industriji.
Iskati