Pensilvanija

Zgodovina

V Pensilvaniji so pred naselitvijo Evropejcev živele številne skupine Indijancev. Med njimi so bili Delaware, Susquehanna in Irokezi.

Prvi evropski naseljenci v Pensilvaniji so bili Švedi. Prišli so leta 1643. Območje je pozneje pripadlo Nizozemski in Veliki Britaniji. Leta 1681 je angleški kralj Karel II. deželo podaril Williamu Pennu. Penn je to zemljišče uporabil za ustanovitev bivališča za kvekerje. Zemljišče je postalo znano kot "Pennov gozd", saj je v Pensilvaniji veliko gozdov. V latinščini je to "Pennsylvania". To ime se je uveljavilo kot ime kolonije.

Medtem sta se v zahodnem delu države vojski Francije in Velike Britanije borili za nadzor nad izvirom reke Ohio. Ta spopad je bil del francoske in indijanske vojne. Velika Britanija je na koncu zmagala v spopadu za to lokacijo in zgradila utrdbo Fort Pitt. Iz utrdbe je zraslo mesto, ki se zdaj imenuje Pittsburgh.

Zvezna država Delaware je bila nekoč del Pensilvanije. Leta 1704 je nastala, ko so tri okrožja Pensilvanije zapustila kolonijo in ustanovila lastno vlado.

Pensilvanija je bila ena od 13 kolonij, ki so se v ameriški revoluciji borile proti Veliki Britaniji. Deklaracija o neodvisnosti Združenih držav Amerike je bila podpisana v Filadelfiji. Benjamin Franklin, pomembna osebnost revolucije, je bil prav tako iz Filadelfije. Pensilvanija je bila druga država, ki se je pridružila Združenim državam. Filadelfija je bila glavno mesto Združenih držav pred Washingtonom.

Pozneje je Pensilvanija postala pomembno industrijsko središče. V 19. stoletju so v Titusvillu odkrili kerozin. To je bil začetek naftne industrije v ZDA. V Pittsburghu in njegovi okolici so bila odkrita velika nahajališča premoga. Zaradi tega je Pittsburgh postal pomembno industrijsko mesto.

Industrija je konec 20. stoletja začela zapuščati Pensilvanijo, saj se je večina težke industrije preselila v druge države. Odšlo je tudi veliko ljudi. Zaradi tega so propadla tudi številna mesta in kraji.

Geografija

Večina Pensilvanije je del Apalaškega gorovja, vključno z južnim osrednjim in severovzhodnim delom države. Preostali del zvezne države je zelo hribovit, deloma zaradi bližine gora, deloma pa zaradi strmih rečnih dolin v zvezni državi. Reke Monongahela, Allegeny in Ohio so v zahodnem delu države, Susquehanna pa v osrednjem delu države. Severozahodni in jugovzhodni del države sta večinoma ravna in nižinska.

Pensilvanija je 33. največja zvezna država v Združenih državah Amerike s površino 44.817 kvadratnih milj. Najvišja točka v zvezni državi je Mount Davis, 3 213 metrov nad morjem. Najnižja točka je reka Delaware, ki je na ravni morja.

Demografski podatki

Pensilvanija je šesta najbolj naseljena država. Leta 2000 je v njej živelo 12.281.054 ljudi.

Več kot polovica ljudi živi na območju Pittsburgha in Filadelfije. Le malo ljudi živi na severnem osrednjem območju države. Mesta so ponavadi majhna in gosto poseljena, bolj kot v drugih zveznih državah. Razlog za to je, da je bilo veliko mest v Pensilvaniji zgrajenih okoli določene tovarne ali tovarn.

Izobraževanje

V Pensilvaniji je veliko visokih šol in univerz. Uradno je javna univerza v državi Pensilvanija State University. Najbolj znanih je nekaj zasebnih univerzitetnih sistemov, ki jih delno (približno 10 %) financira država, na primer Univerza v Pittsburghu. Najbolj znana zasebna univerza v zvezni državi je Univerza v Pensilvaniji, ki spada v ligo Ivy League. V Pensilvaniji so tudi številne državne visoke šole v Bloomsburgu, Kaliforniji, Cheyneyju, Clarionu, East Stroudsburgu, Edinboroju, Indiani, Kutztownu, Lock Havenu, Mansfieldu, Millersvillu, Shippensburgu, Slippery Rocku in West Chestru. Teh štirinajst šol sestavlja enega največjih državnih visokošolskih sistemov v državi. Drugi pomembni zasebni univerzi sta univerza Carnegie-Mellon, ki je znana po svojih raziskavah na področju računalništva, in univerza Bucknell.

Sorodne strani

• Seznam okrožij v Pensilvaniji