Kamelji

Habitat in prilagajanje

Kamile živijo v puščavah, kjer je vroče in suho. Kamile so se prilagodile in našle načine, ki jim pomagajo preživeti v puščavah. Imajo gosto dlako, ki jih podnevi ščiti pred vročino, ponoči pa jih greje. Njihova velika stopala med hojo porazdelijo težo na pesek. Kadar sta na voljo hrana in voda, lahko kamele pojedo in popijejo velike količine hrane in jo shranijo kot maščobo v grbu. Ko hrane in vode ni, kamela maščobo porabi za energijo, grba pa postane majhna in mehka. Kamelji odpadki vsebujejo zelo malo vode. Tudi voda iz kameljega diha se vrača nazaj v usta. Kamile imajo goste obrvi, zaradi katerih jim v peščenem viharju pesek ne zaide v oči. Imajo dolg vitek vrat, da lahko dosežejo visoke liste, kot so palme, ter gumijaste obloge na trebuhu in kolenih, ki ščitijo kožo pri klečanju in sedenju na vročem pesku. Te se oblikujejo po petem letu starosti.

Kamel ima naravno prilagojeno uravnavanje temperature - telesno temperaturo lahko spremeni za šest stopinj Celzija v eno ali drugo smer. Ima dva sklopa trepalnic, zapiralne mišice v nosnih poteh z razrezanimi nosnicami, dlakava ušesa in trdo, usnjato kožo, ki ščiti kameljo kožo v nujnih življenjskih primerih, kot je peščeni vihar. Ima debele gumijaste ustnice, s katerimi se prehranjuje s suhimi, bodečimi rastlinami, in velik dlakast rep, s katerim odganja škodljivce, kot so komarji in muhe.

kamele leta 2003.

Življenje

Kamile živijo v skupinah z enim samcem, več samicami in njihovimi mladiči ali teleti. So živali, ki uporabljajo kopita.

Razmnoževanje

Nerojena kamela je breja približno 9 do 11 mesecev. Običajno se rodi eno tele. Teliček kamele lahko teče le nekaj ur po rojstvu. Telički se odstavijo, ko so stari približno eno leto.

Dieta

V puščavi ljudje kamele hranijo s travo, žitom, pšenico in ovsom. Kadar kamele potujejo po puščavi, je hrano pogosto zelo težko najti. Zato se lahko zgodi, da morajo živali živeti s suhim listjem, semeni in trnatimi vejami (ne da bi si poškodovale usta). Če redne hrane ni, kamele pojedo vse: usnje, celo šotor svojega lastnika.

Prebava

Kamile so prežvekovalci, vendar pred požiranjem hrane ne prežvečijo dobro. V prvem želodcu se hrana, ki ni povsem prežvečena, shrani. Kasneje se ta hrana (ali žvečilni meh) vrne v kamelja usta in kamela jo ponovno prežveči. Nato jo pogoltne in ta gre v druge dele želodca, kjer se popolnoma prebavi.

Dromedarska mati in njeno tele.

kamele in ljudje

Ljudje so kamele udomačili pred približno 5000 leti. Uporabljajo se za jahanje in prenašanje stvari ter za meso, mleko in volno.

Kot udomačene živali jih uporabljajo v Afriki, Aziji in od 19. stoletja tudi v Avstraliji. Na Kitajskem, Tibetanski planoti in v Mongoliji še vedno živi približno 900-1000 divjih baktrijskih kamel. Divjih dromedarjev ni več, vendar so v Avstraliji pobegli domači dromedarji. Danes živi v avstralski divjini približno 700 000 dromedarjev.

Vlak s kamelami v Afriki.

Galerija