Kapibara (Hydrochoerus hydrochaeris): največji polvodni glodavec
Kapibara (Hydrochoerus hydrochaeris) je polvodni glodavec iz Južne Amerike. Je največji glodavec na svetu. Običajno tehta približno 35–66 kg (v redkih primerih lahko doseže tudi okoli 80 kg), dolga pa je približno 100–130 cm; rame so ji visoke približno 50–60 cm.
Kapibare so v tesnem sorodu z morskimi prašički in činčilami. Imajo čokato telo z gostim, grobim kožuha barve od rjave do rdečkasto rjave. Starejši osebki imajo pogosto tanjši kožuh. Njihove oči, ušesa in nosnice so nastavljene visoko na glavi, kar jim med plavanjem omogoča, da večino telesa skrijejo pod vodo in hkrati nadzirajo okolico.
Zunanjost in prilagoditve
Kapibare imajo telesno obliko, prilagojeno polvodnemu življenju:
- Polvodne noge s krajšimi prsti in delno razširjenimi blazinicami pomagajo pri plavanju.
- Visoko postavljene oči, ušesa in nosnice omogočajo opazovanje in dihanje, medtem ko je večina telesa pod vodo.
- Gosta, groba dlaka se hitro posuši in delno ščiti pred vodo.
- Kapibare znajo zadržati dih in se pod vodo zadržati nekaj minut, kadar se skušajo izogniti plenilcem.
Prehrana in vedenje
Kapibare so rastlinojede; večinoma se prehranjujejo z travo in zelišči ob vodnih robovih, včasih jedo tudi vodne rastline, plodove in skorjo. Ker imajo mikroorganizme v prebavilih, ki prebavljajo celulozo, včasih uživajo tudi svoj iztrebek (koprofagija), da bolje izkoristijo hranila.
So zelo družabne živali in živijo v skupinah, običajno od 10 do 20 osebkov, v nekaterih primerih pa se lahko zadržujejo v večjih čredah, tudi do nekaj deset ali več posameznikov. Komunicirajo z različnimi glasovi (brnenje, lajanje, piščanje) in z vonjalnimi označbami na koži.
Razmnoževanje in življenjski cikel
Samice imajo brejost približno 140–150 dni. Na svet pride običajno 2–8 mladičev, povprečno okoli 4. Mladiči so že ob rojstvu razmeroma razviti (precocialni): imajo odprte oči, hitro hodijo in začnejo jesti travo v nekaj dneh, čeprav se še nekaj časa hranijo pri materi. V divjini kapibare v povprečju živijo okoli 6–10 let, v ujetništvu pa lahko dosegajo tudi preko 10 let.
Habitat, plenilci in odnos do človeka
Kapibare naseljujejo rečne obale, močvirja, poplavljene travnike in gozdove v nizkih predelih Južne Amerike. Njihovi glavni plenilci so kajmani, anakonde, jaguarji, pume ter veliki ptice ujedke. Ljudje jih lovijo zaradi mesa in kože; v nekaterih regijah jih tudi gojijo na kmetijah ali občasno držejo kot nezahtevne domače živali.
Varstveni status
Po ocenah IUCN so kapibare trenutno uvrščene med vrste z najmanjšim tveganjem (least concern), saj so razširjene in pogosto številčne. Kljub temu lokalno ogrožajo izguba habitata, pretirano lovljenje in konflikti s kmetijstvom v nekaterih območjih.
Na kratko: kapibara je družabna, polvodna rastlinojeda in največji živeči glodavec; dobro prilagojena življenju ob ali v vodi, s kompleksnim družbenim vedenjem in pomembno vlogo v ekosistemih južnoameriških mokrišč.
Življenjski slog
Kapibare živijo v travnatih mokriščih ali v bližini rek v številnih delih Južne Amerike. Zjutraj, zvečer in ponoči jedo travo, večinoma na kopnem. Najbolj vroče ure dneva preživijo v vodi. So dobri plavalci in potapljači. Pri plavanju jim pomagajo mreže med prsti na nogah. Pod vodo lahko zadržijo dih le približno pet minut. Včasih se v vodi skrivajo veliko dlje, tako da jim iz nje štrlijo le nosovi, da lahko dihajo. Številni plenilci jih radi jedo. Najraje jih uživajo jaguarji, orli, kače anakonde in številne druge živali.
Kapibare se prehranjujejo z rastlinami, večinoma s travo.Njihovi mladiči se običajno rodijo v leglih po štiri naenkrat. Ko so stari približno teden dni, lahko začnejo jesti travo, vendar se do približno četrtega meseca starosti hranijo z materami in celo z drugimi odraslimi samicami. Živijo v velikih skupinah, običajno jih je 10-30. Nekatere skupine so imele celo 100 kapiar. Med seboj se pogovarjajo s številnimi zvoki: kliki, brenčanjem, žvižgi in lajanjem.
Ohranjanje in stik z ljudmi
Kapibare niso ogrožene. Njihova populacija je stabilna in se ne povečuje ali zmanjšuje. Včasih ljudje jedo kapibare. Lovijo jih za meso, včasih pa jih gojijo na kmetijah. Iz njihove trpežne kože včasih izdelujejo visokokakovostno usnje, zlasti za rokavice.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kapibara?
O: Kapibara je polvodni glodavec iz Južne Amerike, ki je v tesnem sorodu z morskimi prašički in činčili.
V: Koliko tehta odrasla kapibara?
A: Odrasla kapibara tehta približno 55 kg ali 100 funtov.
V: Kakšna je velikost kapibare?
O: Kapibara ima čokato telo, dolgo približno en meter ali 3 čevlje, njena rama pa je od tal visoka približno 60 centimetrov ali približno 2 čevlja.
V: Kakšna je barva kožuha kapibare?
O: Kožuh kapibare je rjave ali rdečkasto rjave barve.
V: Kako si kapibare med plavanjem zaščitijo oči, ušesa in nosnice?
O: Kapibare imajo oči, ušesa in nosnice visoko na glavi, tako da jih je mogoče med plavanjem zlahka obdržati nad vodo.
V: Ali so samci ali samice kapiar večji in težji?
O: Samice so običajno večje in težje od samcev.
V: Kaj se zgodi s kožuhom kapibare, ko se postarajo?
O: Ko so kapibare stare, je njihov kožuh tanek, njihova koža pa se zlahka opeče na soncu.
