Mazar-e Šarif
Mazār-i-Sharīf ali Mazār-e Sharīf (perzijščina/paščina: مزارِ شریف, ˌmæˈzɒːr ˌi ʃæˈriːf) je četrto največje mesto v Afganistanu. Leta 2006 je imelo približno 375.000 prebivalcev. Je glavno mesto province Balkh. S cestami je povezano s Kunduzom na vzhodu, Kabulom na jugovzhodu, Heratom na zahodu in Uzbekistanom na severu. Mesto je zaradi znamenitih svetišč ter muslimanskih in helenističnih arheoloških najdišč glavna turistična atrakcija v Afganistanu. Leta 2006 je bilo objavljeno odkritje novih helenističnih ostankov.
Zgodovina
Območje okoli Mazar-e-Šarifa je bilo v preteklosti del Velikega Khorasana in so ga nadzorovali Tahiridi, ki so jim sledili Safaridi, Samanidi, Ghaznavidi, Ghuridi, Ilkhanati, Timuridi in Buharski khanat.
Ime Mazar-e-Šarif pomeni "plemenito svetišče". To ime predstavlja Modro mošejo, ki je splošno znana kot grob Hazrata Alija (zeta preroka Mohameda).
Mesto in regija sta okoli leta 1750 postala del afganistanskega imperija Durrani.
Mazar-e Šarif je bil naslednjih sto let miren. Leta 1979 je sosednja Sovjetska zveza napadla Afganistan. Med sovjetsko vojno v osemdesetih letih 1prejšnjega stoletja je bil Mazari Šarif strateško oporišče sovjetske vojske.
Talibanska osvojitev
Med majem in julijem 1997 so talibani neuspešno poskušali zavzeti Mazar. Abdul Malik in njegovi šiitski privrženci so ubili približno 3 000 talibanskih vojakov. Talibani so se vrnili 8. avgusta 1998 in šest dni pobijali Hazare. Kmalu zatem so mesto zasedli in prevzeli talibani.
Vojaško ukrepanje Združenih držav Amerike
Mazar Šarif je bilo prvo afganistansko mesto, ki je po 11. septembru 2001 padlo v roke Severnega zavezništva (Združene fronte). Poraz talibanov v Mazarju je hitro prerasel v poraz preostalega severnega in zahodnega dela Afganistana. Mesto so 9. novembra 2001 po bitki za Mazar e Šarif s pomočjo ameriških sil za posebne operacije in bombardiranjem z letali ameriških zračnih sil zavzele afganistanske sile Severnega zavezništva. Po poročilih naj bi Severno zavezništvo po bitki pobilo kar 2 000 talibanskih borcev, ki so se predali. Po poročilih naj bi bile na prizorišču pokola tudi ameriške kopenske enote.
Prisotnost Nata in Združenih narodov
V mestu in okolici so tudi Natove mirovne sile, ki pomagajo afganistanski vladi.
Umori delavcev ZN in protestnikov aprila 2011
1. aprila 2011 so razjarjeni demonstranti v mestu ubili kar deset tujih uslužbencev, ki so delali za misijo Združenih narodov za pomoč v Afganistanu (UNAMA). Demonstracije so bile organizirane kot maščevanje za sežig Korana 21. marca na Floridi v Združenih državah Amerike.
Ulica v Mazar-i-Sharif
Center za usposabljanje afganistanske nacionalne policije
Podnebje
Podnebje v Mazari Sharifu je poleti zelo vroče. Junija in julija so dnevne temperature višje od 40 °C ali 104 stopinj Fahrenheita. Zime so hladne, temperature se spustijo pod ledišče.
Demografija
Mazari Sharif ima približno 375.000 prebivalcev. Je večetnična in večjezična družba.
Glavni jezik v Mazari Sharifu je dari (perzijščina), ki mu sledi paštunščina. Oba jezika sta uradna jezika Afganistana.
Fotografiranje majhnih otrok med patruljiranjem norveških enot ISAF na ulicah leta 2009.
Lokalni dogodki
Mesto je središče tradicionalnega športa buzkashi, Modra mošeja pa je središče afganistanskega praznovanja Nawroz.
Gospodarstvo in promet
Mazar-e Šarif je glavno trgovsko središče v severnem Afganistanu. Je prvo mesto, ki se je z železnico povezalo s sosednjo državo. Železniški promet iz Mazar-e Šarifa v Uzbekistan se je začel leta 2011 in naj bi hitro okrepil gospodarstvo mesta. Tovor na tovornih vlakih prispe na zadnjo postajo v bližini letališča Mazar-i Šarif, kjer se blago pretovori na tovornjake ali letala in pošlje na zadnje destinacije po Afganistanu.
Lokalno gospodarstvo se ukvarja predvsem s trgovino, kmetijstvom in proizvodnjo karakula. Gospodarstvo mesta se je okrepilo tudi zaradi nafte in plina.
Pomembne stavbe
Sodobno mesto Mazar-i Šarif je osredotočeno na svetišče Hazrata Alija. To je precej obnovljeno in je eden najbolj veličastnih spomenikov v Afganistanu. Zunaj Mazar-i Šarifa leži starodavno mesto Balkh.
- Letališča
- Letališče Mazari Sharif
- Nawshad Int. Letališče
- Sistemi podzemne železnice in podzemne železnice
- Nawshad Metro
- Svetišča in mošeje
- Svetišče Hazrata Alija
- Univerze
- Balkh University
- Univerza Aria
- Univerza Sadat
- Univerza Mawlana
- Univerza Taj
- Hoteli
- Serena Hotel Mazar-i-Sharif
- Aros-e-Shahr
- Hotel Mazar
- Hotel Farhat
- Hotel Kefayat
- Hotel Barat
- Hotel Shinwari
- Hotel Marco Polo
- Banke
- Banka Da Afganistan
- Afganistanska mednarodna banka (AIB)
- Banka Ghazanfar
- Banka Kabul
- Azizi Bank
- Banka Pashtany
Svetišče Hazrata Alija
Samovozni top PzH 2000 155 mm nemške vojske na letališču Mazari Sharif
Vprašanja in odgovori
V: Koliko prebivalcev ima Mazār-i-Sharīf?
O: Leta 2006 je bilo število prebivalcev približno 375 000.
V: Po čem je Mazār-i-Sharīf znan?
O: Mazār-i-Sharīf je znan po znamenitih svetiščih ter muslimanskih in helenističnih arheoloških najdiščih.
V: Katera je prestolnica province Balkh?
O: Mazār-i-Sharīf je glavno mesto province Balkh.
V: S katerimi državami je Mazār-i-Sharīf povezan s cestami?
O: Mazār-i-Sharīf je cestno povezan s Kunduzom na vzhodu, Kabulom na jugovzhodu, Heratom na zahodu in Uzbekistanom na severu.
V: Zakaj je Mazār-i-Sharīf glavna turistična znamenitost v Afganistanu?
O: Mazār-i-Sharīf je glavna turistična znamenitost v Afganistanu zaradi znamenitih svetišč ter muslimanskih in helenističnih arheoloških najdišč.
V: Kdaj so v Mazār-i-Sharīfu odkrili nove helenistične ostanke?
O: Odkritje novih helenističnih ostankov je bilo objavljeno leta 2006.
V: Kaj pomeni beseda "Mazār-i-Sharīf" v perzijščini/paštunščini?
O: Beseda "Mazār-i-Sharīf" v perzijščini/paštunščini pomeni "plemenito svetišče".