Mazar-e Šarif: četrto največje mesto Afganistana, zgodovina in znamenitosti
Mazār-i-Sharīf ali Mazār-e Sharīf (perzijščina/paščina: مزارِ شریف, ˌmæˈzɒːr ˌi ʃæˈriːf) je četrto največje mesto v Afganistanu. Leta 2006 je imelo približno 375.000 prebivalcev. Je glavno mesto province Balkh. S cestami je povezano s Kunduzom na vzhodu, Kabulom na jugovzhodu, Heratom na zahodu in Uzbekistanom na severu. Mesto je zaradi znamenitih svetišč ter muslimanskih in helenističnih arheoloških najdišč glavna turistična atrakcija v Afganistanu. Leta 2006 je bilo objavljeno odkritje novih helenističnih ostankov.
Lokacija in demografija
Mazār-e Šarif leži v severnem delu države v rodovitni ravnini blizu reke Amu Darya in je gospodarsko in upravno središče province Balkh. Prebivalstvo je etnično mešano: večinoma so tu Tajiki, Paštuni, Hazarci, Uzbeki in Turkmenci. Zaradi dolgotrajnih migracij in konfliktov se ocene števila prebivalcev razlikujejo; uradna popisa so redki, zato so navedbe približne.
Zgodovina
Mesto ima dolgo zgodovino, ki sega v antične čase. Območje Balkha je bilo pomembno v času perzijskih imperijev, kasneje pa tudi v helenističnem in rimsko-dotaknjenem obdobju. V islamskih časih je Mazār-e Šarif postal znan kot versko in kulturno središče. V 20. in 21. stoletju je mesto doživelo obdobja rasti, a tudi vojaških spopadov in političnih pretresov; zaradi strateškega položaja je pogosto vključevalo ključne dogodke v zgodovini severnega Afganistana.
Znamenitosti in verske točke
Najbolj znana znamenitost je znamenita Modra mošeja oziroma svetišče, pogosto imenovano Rawza-e Sharif ali svetišče Hazrat Ali (lokalno pripisujejo grob Ali ibn Abi Taliba ali njegovega spremljevalca, po različnih tradicijah). Kompleks privablja romarje in obiskovalce iz celotne regije; mošeja je znana po bogati modri ploščici, mozaikih in arhitekturnih podrobnostih.
Poleg glavnega svetišča mesto gosti tudi več manjših verskih in kulturnih objektov, tržnic ter tradicionalnih obrti, ki predstavljajo bogato kulturno dediščino regije.
Arheologija in helenistične najdbe
Okolica Mazār-e Šarifa je arheološko zelo zanimiva. V bližini so našli ostanke helenistične kulture, kar kaže na močne kulturne stike v obdobju po Aleksandru Velikem in v naslednjih stoletjih. Leta 2006 so bila objavljena nova odkritja helenističnih ostankov, ki prispevajo k razumevanju antike v osrednji Aziji. Arheološka dela so pogosto izziv zaradi varnostnih razmer in omejenega financiranja, vendar najdbe postopoma osvetljujejo preteklost območja.
Gospodarstvo in promet
Gospodarstvo mesta temelji na kmetijstvu (pridelava pšenice, bombaža, sadja), trgovini in storitvenih dejavnostih. Mazār-e Šarif je prometno središče severnega Afganistana: glavne ceste povezujejo mesto z drugimi večjimi centri, kar omogoča pretok blaga med Afganistanom in sosednjimi državami, zlasti z Uzbekistano. Obstaja tudi letališče z omejenimi domačimi in včasih mednarodnimi povezavami.
Podnebje
Podnebje je celinsko: poletja so vroča in suha, zime hladne, še zlasti v nočnem času. Zaradi tega je kmetijstvo odvisno od namakanja in sezonskih padavin; rečni pritoki in podzemne vode so ključni za lokalno prehransko varnost.
Turizem in varnost
Mazār-e Šarif ima velik turistični potencial zaradi verskih svetišč in arheoloških znamenitosti. Vendar obiskovalcem pogosto odsvetujejo potovanja zaradi varnostnih razmer in nestabilnosti v regiji. V zadnjih desetletjih je mesto doživelo politične spremembe in občasne spopade; zato je varnost vedno pomemben dejavnik pri načrtovanju obiskov.
Kultura
Kulturno življenje vključuje tradicionalne festivale, lokalno glasbo, obrt in kulinariko, ki odražajo etnično raznolikost mesta. Tržnice so pomemben del vsakdanjega življenja, kjer se prodajajo tekstil, začimbe, ročna dela in lokalne dobrote.
Sklep
Mazār-e Šarif je eno najpomembnejših mest v severnem Afganistanu zaradi svoje verske, zgodovinske in strateške vloge. Kljub izzivom, ki jih prinaša politična nestabilnost in varnost, ostaja kulturno in gospodarsko središče, ki priteguje tako romarje kot raziskovalce arheologije. Ohranjanje in varovanje zgodovinskih spomenikov ter izboljšanje povezanosti in varnosti sta ključna za prihodnji razvoj mesta.
Zgodovina
Območje okoli Mazar-e-Šarifa je bilo v preteklosti del Velikega Khorasana in so ga nadzorovali Tahiridi, ki so jim sledili Safaridi, Samanidi, Ghaznavidi, Ghuridi, Ilkhanati, Timuridi in Buharski khanat.
Ime Mazar-e-Šarif pomeni "plemenito svetišče". To ime predstavlja Modro mošejo, ki je splošno znana kot grob Hazrata Alija (zeta preroka Mohameda).
Mesto in regija sta okoli leta 1750 postala del afganistanskega imperija Durrani.
Mazar-e Šarif je bil naslednjih sto let miren. Leta 1979 je sosednja Sovjetska zveza napadla Afganistan. Med sovjetsko vojno v osemdesetih letih 1prejšnjega stoletja je bil Mazari Šarif strateško oporišče sovjetske vojske.
Talibanska osvojitev
Med majem in julijem 1997 so talibani neuspešno poskušali zavzeti Mazar. Abdul Malik in njegovi šiitski privrženci so ubili približno 3 000 talibanskih vojakov. Talibani so se vrnili 8. avgusta 1998 in šest dni pobijali Hazare. Kmalu zatem so mesto zasedli in prevzeli talibani.
Vojaško ukrepanje Združenih držav Amerike
Mazar Šarif je bilo prvo afganistansko mesto, ki je po 11. septembru 2001 padlo v roke Severnega zavezništva (Združene fronte). Poraz talibanov v Mazarju je hitro prerasel v poraz preostalega severnega in zahodnega dela Afganistana. Mesto so 9. novembra 2001 po bitki za Mazar e Šarif s pomočjo ameriških sil za posebne operacije in bombardiranjem z letali ameriških zračnih sil zavzele afganistanske sile Severnega zavezništva. Po poročilih naj bi Severno zavezništvo po bitki pobilo kar 2 000 talibanskih borcev, ki so se predali. Po poročilih naj bi bile na prizorišču pokola tudi ameriške kopenske enote.
Prisotnost Nata in Združenih narodov
V mestu in okolici so tudi Natove mirovne sile, ki pomagajo afganistanski vladi.
Umori delavcev ZN in protestnikov aprila 2011
1. aprila 2011 so razjarjeni demonstranti v mestu ubili kar deset tujih uslužbencev, ki so delali za misijo Združenih narodov za pomoč v Afganistanu (UNAMA). Demonstracije so bile organizirane kot maščevanje za sežig Korana 21. marca na Floridi v Združenih državah Amerike.
Ulica v Mazar-i-Sharif
Center za usposabljanje afganistanske nacionalne policije
Podnebje
Podnebje v Mazari Sharifu je poleti zelo vroče. Junija in julija so dnevne temperature višje od 40 °C ali 104 stopinj Fahrenheita. Zime so hladne, temperature se spustijo pod ledišče.
Demografija
Mazari Sharif ima približno 375.000 prebivalcev. Je večetnična in večjezična družba.
Glavni jezik v Mazari Sharifu je dari (perzijščina), ki mu sledi paštunščina. Oba jezika sta uradna jezika Afganistana.
Fotografiranje majhnih otrok med patruljiranjem norveških enot ISAF na ulicah leta 2009.
Lokalni dogodki
Mesto je središče tradicionalnega športa buzkashi, Modra mošeja pa je središče afganistanskega praznovanja Nawroz.
Gospodarstvo in promet
Mazar-e Šarif je glavno trgovsko središče v severnem Afganistanu. Je prvo mesto, ki se je z železnico povezalo s sosednjo državo. Železniški promet iz Mazar-e Šarifa v Uzbekistan se je začel leta 2011 in naj bi hitro okrepil gospodarstvo mesta. Tovor na tovornih vlakih prispe na zadnjo postajo v bližini letališča Mazar-i Šarif, kjer se blago pretovori na tovornjake ali letala in pošlje na zadnje destinacije po Afganistanu.
Lokalno gospodarstvo se ukvarja predvsem s trgovino, kmetijstvom in proizvodnjo karakula. Gospodarstvo mesta se je okrepilo tudi zaradi nafte in plina.
Pomembne stavbe
Sodobno mesto Mazar-i Šarif je osredotočeno na svetišče Hazrata Alija. To je precej obnovljeno in je eden najbolj veličastnih spomenikov v Afganistanu. Zunaj Mazar-i Šarifa leži starodavno mesto Balkh.
- Letališča
- Letališče Mazari Sharif
- Nawshad Int. Letališče
- Sistemi podzemne železnice in podzemne železnice
- Nawshad Metro
- Svetišča in mošeje
- Svetišče Hazrata Alija
- Univerze
- Balkh University
- Univerza Aria
- Univerza Sadat
- Univerza Mawlana
- Univerza Taj
- Hoteli
- Serena Hotel Mazar-i-Sharif
- Aros-e-Shahr
- Hotel Mazar
- Hotel Farhat
- Hotel Kefayat
- Hotel Barat
- Hotel Shinwari
- Hotel Marco Polo
- Banke
- Banka Da Afganistan
- Afganistanska mednarodna banka (AIB)
- Banka Ghazanfar
- Banka Kabul
- Azizi Bank
- Banka Pashtany
Svetišče Hazrata Alija
Samovozni top PzH 2000 155 mm nemške vojske na letališču Mazari Sharif
Vprašanja in odgovori
V: Koliko prebivalcev ima Mazār-i-Sharīf?
O: Leta 2006 je bilo število prebivalcev približno 375 000.
V: Po čem je Mazār-i-Sharīf znan?
O: Mazār-i-Sharīf je znan po znamenitih svetiščih ter muslimanskih in helenističnih arheoloških najdiščih.
V: Katera je prestolnica province Balkh?
O: Mazār-i-Sharīf je glavno mesto province Balkh.
V: S katerimi državami je Mazār-i-Sharīf povezan s cestami?
O: Mazār-i-Sharīf je cestno povezan s Kunduzom na vzhodu, Kabulom na jugovzhodu, Heratom na zahodu in Uzbekistanom na severu.
V: Zakaj je Mazār-i-Sharīf glavna turistična znamenitost v Afganistanu?
O: Mazār-i-Sharīf je glavna turistična znamenitost v Afganistanu zaradi znamenitih svetišč ter muslimanskih in helenističnih arheoloških najdišč.
V: Kdaj so v Mazār-i-Sharīfu odkrili nove helenistične ostanke?
O: Odkritje novih helenističnih ostankov je bilo objavljeno leta 2006.
V: Kaj pomeni beseda "Mazār-i-Sharīf" v perzijščini/paštunščini?
O: Beseda "Mazār-i-Sharīf" v perzijščini/paštunščini pomeni "plemenito svetišče".
