Medijci: zgodovina, kultura in imperij starodavnega iranskega ljudstva

Medijci: odkrivanje zgodovine, kulture in imperialne moči starodavnega iranskega ljudstva — razvoj, osvajanja in dediščina, ki je oblikovala Ahemenidsko cesarstvo.

Mediji so bili starodavno iransko ljudstvo, ki je živelo na severozahodu današnjega Irana. To območje je bilo v grščini znano kot Medija ali Medeja Na to območje so prišli s prvim valom iranskih plemen konec drugega tisočletja pred našim štetjem (ob koncu bronaste dobe).

V 6. stoletju pred našim štetjem so Mediji lahko ustvarili svoj imperij. Raztezal se je od južne obale Črnega morja in pokrajine Aran (v sodobnem Azerbajdžanu) do severne in osrednje Azije, Afganistana in Pakistana. Medijci so imeli številne tributarne države, vključno s Perzijci, ki so sčasoma prevzeli medijsko cesarstvo kot del Ahemenidskega perzijskega cesarstva.

Mediji so zaslužni za ustanovitev prvega iranskega cesarstva, največjega v tistem času, dokler Kir Veliki ni ustanovil združenega iranskega cesarstva Medijev in Perzijcev, pogosto imenovanega Ahemenidsko cesarstvo.

Izvor in jezik

Izvor Medijev je povezan z vselitvijo iranskih plemen v današnjo osrednjo in severozahodno Iran v pozni bronasti in zgodnji železni dobi. O njihovem zgodnejšem etnogenezi vemo predvsem iz asirskih in kasneje grških virov, zato je del njihove zgodovine predmet razprav in interpretacij.

Jezik medijskih skupin je sodil v staroiransko (vzhodno-iranščino) vejo indoiranske družine. Samo drobci medijskega jezika so ohranjeni v votivnih napisih, imenih in medijskih besedah, več pa v starih perzijskih virih in grških poročilih. Medijski jezik je bil soroden staroperzijskemu in drugim staroiranskim jezikom.

Politična organizacija in imperij

Mediji so se iz konfederacije plemen razvili v centralizirano kraljestvo, ki je v 7. in 6. st. pr. n. št. zasedlo vodilno vlogo v regiji. Po grških poročilih (npr. Herodot) so ustanovitelji medijskega kraljestva v začetku 1. tisočletja pr. n. št. nastopili močni vladarji, čeprav so sodobne raziskave te podatke popravljale in dopolnjevale z arheološkimi in asirskimi viri.

Pomenljivi medijski vladarji, ki se pogosto omenjajo, so:

• Deioces (po grških virih prvi ujedinitelj),
• Phraortes (Paravarti),
• Cyaxares (Kyaxares) – reorganizator vojske in zmagovalec v spopadih proti Asiriji,
• Astyages – zadnji neodvisni medianjski kralj, poražen od Kira Velikega.

Medijsko cesarstvo je doseglo velik vpliv, zavezništva in vojne z okoliškimi silami (Asirija, Lidija, Babilonija). Leta okoli 612 pr. n. št. so Medijci v sodelovanju z Babilonci sodelovali pri padcu Asirskega imperija, kar je bistveno spremenilo politično karto Bližnjega vzhoda.

Družba, kultura in religija

Družbena struktura je temeljila na plemenski aristokraciji in kraljevi oblasti; pomembno vlogo so imeli tudi magi (duhovniki), ki jih grški viri opisujejo kot vplivno svečenstvo. Medijska družba je bila pretežno pastoralno-kmetijska z razvito obrti in trgovino na križiščih med Azijo in Mezopotamijo.

Kulturno so Mediji črpali vplive iz sosednjih civilizacij — asirske, babilonske in neobaročne tradicije zahodnega Irana. Izdelovali so kovinske predmete, tekstil in keramiko, pogosti so bili elementi živalskih in rastlinskih motivov v umetnosti.

Religija medijev je spadala v širši iranski verski okvir. Predstave o bogovih narave, nebesu in ognju so bile razširjene; razvoj zoroastrizma verjetno sovpada ali se prepleta z lokalnimi veri in praktikami, vendar je natančna zveza med zoroastrizmom in medijsko religijo predmet strokovnih debat.

Vojska in tehnologija

Medijska vojska je slonela na kombinaciji pehote in konjeništva; v poznem 7. in 6. stoletju pr. n. št. je reorganizacija in uporaba bolj discipliniranih enot medijskim vladarjem omogočila uspehe proti velikim silam tistega časa. Zavezništvo z Babilonci in druge taktične spremembe so pripomogle k padcu Asirije.

Ozemlje, prestolnica in arheološki dokazi

Glavno mesto Medijcev so po grških poročilih imenovali Ecbatana (današnji Hamadan). Grški avtorji pripovedujejo o obzidanih, barvito obloženih in večkoncentričnih zidovih mesta; arheologija potrjuje pomembnost Hamadana kot starega naselja z več stratumi naselitve. Druga arheološka najdišča, povezana z medijsko kulturo, vključujejo naselje in grobišča v zahodnem Iranu ter najdbe kovinskih in keramičnih predmetov, ki kažejo stike s Srednjo Azijo in Mezopotamijo.

Propad in nasledstvo

Po porazu Astyage pri Kirju Velikem je medijsko politično jedro vključil v svoje hitro rastoče Ahemenidsko perzijsko cesarstvo. Aklimatizacija medijskih elit v perzijski administraciji, ter vpeljava nekaterih medianjskih struktur in simbola (npr. oblačila, dvorski protokoli, vloga magov) sta pomembno vplivala na oblikovanje kasnejše perzijske vladavine.

Zapuščina Medijev je večplastna: kot ena izmed koreninskih iranskih skupin so prispevali k etnogenezi današnjih iranskih narodov, njihova politična izkušnja pa je postavila temelje za večje imperije v regiji. V kasnejših zgodovinskih spisih in narodnih izročilih Irana so Mediji pogosto omenjeni kot eden izmed zgodnjih stebrov iranske državnosti.

Viri in omejitve znanja

Večina pisnih poročil o Medijih temelji na tujih virov (asirski zapisi, grški zgodovinarji, predvsem Herodot) in poznejših perzijskih virih, zato je interpretacija njihove zgodovine deloma odvisna od teh virov in arheoloških odkritij, ki jih še naprej dopolnjujejo ali popravljajo. Zaradi tega so številne podrobnosti o medijski notranji organizaciji in kulturi še vedno predmet raziskav in razprav.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo so bili predniki Kurdov?

V: Kje so živeli Mediji?

V: Kdaj so Mediji prišli na to območje?

V: Kaj so Mediji počeli v 6. stoletju pred našim štetjem?

V: Kako daleč je segal imperij Medov?

V: Za kaj so zaslužni Mediji?

V: Kdo je ustanovil združeno iransko cesarstvo Medijcev in Perzijcev?

Išči po črki