Molotov–Ribbentropov pakt (1939): skrivni sporazum o delitvi Poljske

Molotov–Ribbentropov pakt (1939): skrivni nacistično‑sovjetski sporazum, ki je razdelil Poljsko in sprožil začetek II. svetovne vojne — zgodba o izdaji, sodelovanju in posledicah.

Pakt Molotov-Ribbentrop (znan tudi kot nacistično-sovjetski pakt) sta 23. avgusta 1939 podpisala Vjačeslav Molotov (sovjetski zunanji minister za Stalina) in Joachim von Ribbentrop (nacistično-nemški zunanji minister za Hitlerja). Pogodba je bila javno predstavljena kot pakt o nenapadanju — obljubljala je, da niti Sovjetska zveza niti nacistična Nemčija ne bosta napadli druga druge. Vendar pa je imel pakt tudi tajni dodatek, v katerem sta si obe državi razdelili interesna območja v Vzhodni Evropi. Te določbe so pripravljale teren za kasnejše skupne akcije in delitev sosednjih ozemelj.

Vsebina tajnega protokola

Tajni del pakta je opredelil sfere vpliva med Berlinom in Moskvo. Med drugim so bile v protokolu izrecno omenjene naslednje usmeritve:

• določitev delitve Poljske med Nemčijo in Sovjetsko zvezo,
• dodelitev Baltskih držav (Estonija, Latvija in delno Litva) sovjetski sferi vpliva,
• prizadevanja Sovjetske zveze za interese v Finski in Bessarabiji (delno ozemlje, ki je tedaj pripadalo Romuniji).

Tajni protokol je bil dolgo časa zanikan ali skrivan, kasneje pa je bil predmet arhivskih objav in mednarodne obsodbe.

Napadi na Poljsko in začetki vojne

1. septembra 1939 se je začela invazija nacistične Nemčije na Poljsko. Sovjetska invazija na Poljsko se je začela 17. septembra istega leta, ko so enote Rdeče armade prešle vzhodno poljsko mejo in zasedle ozemlja, ki so bila določena v tajnem protokolu. Sledila je hitra delitev države in vzpostavitev sovjetske uprave na zasedenih območjih.

Sovjetske oblasti so zajele in internirale od 250.000 do 454.700 poljskih vojakov in policistov. V taboriščih pod vodstvom NKVD jih je bilo zaprtih 125.000. 43.000 vojakov, rojenih na zahodu Poljske, ki je bila takrat pod nemškim nadzorom, je bilo predanih Nemcem; v zameno so Sovjeti od Nemcev prejeli 13.575 poljskih ujetnikov. To kaže na tesno sodelovanje med nacisti in Sovjeti. V okupiranih sovjetskih conah so sledile aretacije, deportacije v Sibirijo in ponekod tudi masovni zločini, najbolj znan je pokol v Katynu, kjer so bili leta 1940 med drugim pobiti številni poljski častniki in pripadniki intelektualne elite.

Mednarodna reakcija in širše posledice

Francija in Velika Britanija sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, ker sta bili zavezani braniti Poljsko v sklopu svojih zavezništev. Kljub napovedi vojne pa se ni zgodila takojšnja masovna intervencija — obdobje nizke vojaške aktivnosti na zahodni fronti je znano kot "čudna vojna" ali Phoney War. Dejanski začetek obsežnih bojev v Evropi se je tako povezal z invazijami na Poljsko in poznejšimi operacijami.

Pakt je imel daljnosežne posledice: razpadla je meja varnosti v Vzhodni Evropi, Sovjetska zveza je leta 1940 priključila ali vzpostavila kontrolo nad Baltskimi državami in zahtevala ozemlja od Romunije, deloma pa je njen pritisk sprožil tudi zimsko vojno s Finsko (november 1939–marec 1940). Poljska je bila trajno pretrgana; po vojni so meje v regiji znatno spremenjene, Poljska pa je bila premaknjena zahodno, kar je privedlo do množičnih premikov prebivalstva in izmenjav ozemelj.

Prelom in poznejše priznanje odgovornosti

Pakt je ostal v veljavi vse do junija 1941, ko je Nemčija izvedla operacijo Barbarossa in napadla Sovjetsko zvezo, s čimer je raztrgala sporazum. Ta preobrat je sovpadal z novim poglavjem v drugi svetovni vojni, saj sta se Sovjetska zveza in Velika Britanija kmalu zatem znašli med zaveznicami proti nacistični Nemčiji.

Po vojni so bili razkriti tajni dokumenti in protokoli, kar je sprožilo mednarodno obsodbo pakta. Leta pozneje so sovjetske oblasti (v zadnjih letih obstoja ZSSR) javno priznale obstoj tajnih določb in se po odprtju arhivov soočale s kritiko zaradi sodelovanja pri delitvi suverenih držav. Sporazum in njegovi tajni dodatki se pogosto navajajo kot ključni primer politične manipulacije, ki je imela katastrofalne posledice za milijone ljudi v regiji.

Pomen za zgodovino

Pakt Molotov–Ribbentrop velja za enega od ključnih dogodkov, ki so omogočili začetek druge svetovne vojne in preureditev meja v Srednji ter Vzhodni Evropi. Njegove politične, etične in pravne posledice so predmet obsežnega zgodovinskega proučevanja, sodnih postopkov in diplomatskih razprav še dolgo po koncu vojne.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bil pakt Ribbentrop-Molotov?

V: Kaj je določal tajni del pakta?

V: Kdaj je Nemčija napadla Poljsko?

V: Koliko poljskih vojakov in policistov so zajele sovjetske oblasti?

V: Kdaj sta Francija in Velika Britanija napovedali vojno Nemčiji?

Išči po črki