Operacija Barbarossa (1941) – nemški napad na Sovjetsko zvezo in vzhodna fronta

Operacija Barbarossa (nemško Unternehmen Barbarossa, poimenovana po Frideriku I.) je bilo kodno ime za obsežno invazijo sile Osi na Sovjetsko zvezo med drugo svetovno vojno. Napad se je začel 22. junija 1941 in je potekal po približno 2.900 km dolgi fronti; v njem je sodelovalo več kot tri milijone vojakov ter okoli 600.000 motornih vozil in 750.000 konj. Načrtovanje operacije se je začelo že decembra 1940, prvotno je bil začetek predviden 15. maja 1941, a je bil zamaknjen — med drugim zaradi operacij na Balkanu. Glavni vojaški cilj je bil hitro uničiti rdečo armado in zavzeti strateška središča (Moskva, Leningrad, industrijska območja in žitnice v Ukrajini), ob tem pa je bila invazija prepletena z nacistično ideologijo in ciljem izkoriščanja naravnih virov Sovjetske zveze za nadaljevanje vojne proti zaveznikom.

Načrt in začetni napadi

Nemški strateški načrt je predvideval trojni prodor z ločenimi armadnimi skupinami: proti severu (Leningrad), proti sredini (Moskva) in proti jugu (Ukrajina in naprej proti Kavkazu). V prvih mesecih so enote Osi dosegale izredno hitre prodore in velikanske obkolitve sovjetskih sil — primeri so bili obkolitve v območjih Bialystok–Minsk, Smolensk in velika bitka za Kijev. V teh operacijah so Nemci povzročili ogromne sovjetske vojaške izgube in zasedli pomembna gospodarska območja.

Vzroki za neuspeh hitre zmage

Kljub začetnim uspehom so se kmalu pojavili resni problemi: dolgo logistično oskrbovalno območje, različen kolosip železnic, pomanjkanje goriva in rezerv, odpor rdeče arme ter rastoč upor partizanov. Poleg tega je zamuda in raztresenost sil onemogočila konsolidacijo zmage pred prihodom zime. Taktično so Nemci sicer obdržali nekatere ključne ekonomske pokrajine, zlasti v Ukrajini, vendar strateško niso uspeli doseči odločitvene zmage, ki bi porazila Sovjetsko zvezo kot vojačno silo.

Zima, oprema in nadaljnje operacije

Zima 1941–42 se je začela presenetljivo hitro in je močno vplivala na nemške enote, ki niso bile pripravljene na dolgotrajne boj za nizkih temperatur. Nemška oprema je zaradi mraza pogosto odpovedala, mnogi vojaki so ostali v tanke poletne uniforme in poskušali improvizirati (na primer s časiopisi) za zaščito pred mrazom; številni so zaradi ozeblin in izpostavljenosti umrli ali postali neuporabni za boje. Naslednje leto so Nemci izpeljali operacijo "Fall Blau" (Modri primer) z namenom zavzetja Kavkaza in njegovih naftnih polj ter zavzetja Stalingrada kot komunikacijskega vozlišča — tudi ta kampanja se je izkazala za usodno in ni prinesla želenih posledic za Osi.

Vpliv na civilno prebivalstvo in zločini

Invazija je bila hkrati vojna in ideološko motivirana kampanja, ki je spremljala sistematične kršitve mednarodnega prava, množične poboje civilistov, delavske prisilne ukrepe in genocid nad judovskim prebivalstvom ter uničevanje življenjskih pogojev v zasedenih območjih. Dolgotrajno obleganje mest (npr. obleganje Leningrada), prisilne deportacije in protirevolucionarne represije so povzročile ogromno število civilnih žrtev in humanitarno katastrofo na okupiranih ozemljih.

Posledice in potek vojne po obratu

Napad je odprl vzhodno fronto druge svetovne vojne, na kateri so se odvijale nekatere najkrvavejše bitke konflikta. V Rusiji se ta obdobje imenuje Velika domovinska vojna. Po preobratih v bitki pri Moskvi in kasneje pri Stalingradu in Kursku so Sovjeti postopoma pridobivali premoč; nekaj let pozneje so iz Sovjetske zveze izrinili nemške sile in sprožili protinapade proti nemško zasedenim ozemljem v Vzhodni Evropi. Sledil je prodor v nemško ozemlje in na koncu vpad v Berlin, ki se je končal z bitko za Berlin, zadnjo veliko bitko pred kapitulacijo Nemčije.

Ukrepi in boji na vzhodni fronti so bili izredno krvavi; skupne žrtve so bile ogromne — številke žrtev v Sovjetski zvezi (vojaških in civilnih) narastajo v milijonih, tako da so bile sovjetske izgube znatno večje. Umrlo je približno petkrat več Rusov kot Nemcev, kar kaže na tragične posledice invazije za prebivalstvo Sovjetske zveze.

Operacija Barbarossa ostaja ena največjih vojaških operacij v zgodovini človeštva, tako po obsegu udeleženih sil in tehnike kot po številu umrlih. Odprla je gledališče, v katerem je sodelovalo več ljudi in vojaške opreme kot kadar koli prej ter trajno zaznamovala potek druge svetovne vojne in povojno politično ureditev Evrope.

Vprašanja in odgovori

V: Kako je bilo kodno ime za invazijo evropske osi na Sovjetsko zvezo med drugo svetovno vojno?

V: Kdaj se je začela operacija Barbarossa?

V: Kako velika je bila operacija Barbarossa?

V: Kakšen sporazum sta Nemčija in Sovjetska zveza sklenili pred operacijo Barbarossa?

V: Kdaj se je začelo načrtovanje nemškega nepričakovanega napada?

V: Kateri nacistični ideološki cilji so bili vključeni v operacijo Barbarossa?

V: Ali so sile osi s to operacijo dosegle svoje cilje?

Išči po črki