Pešmerge (Pêşmerge): kurdske sile Iraškega Kurdistana — zgodovina

Pešmerge: zgodovina kurdskih vojaških sil Iraškega Kurdistana — nastanek, organizacija, politične delitve in ključne vloge v spopadih proti Sadamu, Al Kaidi in IS

Avtor: Leandro Alegsa

Pešmerge (soransko kurdsko: پێشمەرگە, romanizirano: Pêşmerge, kar pomeni "pred smrtjo") so vojaške sile zvezne regije iraški Kurdistan. Pešmerge in druge kurdske varnostne sile so odgovorne za varnost regij v iraškem Kurdistanu. Te sile vključujejo Asayish (obveščevalna agencija), Parastin u Zanyarî (pomožna obveščevalna agencija) in Zeravani (vojaška policija). Pešmerge so začele delovati leta 1943, gradile pa so na tradicionalni, strogo plemenski psevdovojaški mejni straži v času Otomanov in Safavidov. V splošnem izraz pešmerge označuje bojevnike, pripravljene tvegati življenje v obrambi svojih skupnosti in ozemelj.

Organizacija in nadzor

Redna iraška vojska ne sme vstopiti v iraški Kurdistan, zato so pešmerge edine varnostne sile na tem območju. Formalno so pešmerge pod poveljstvom ministrstva za pešmerge regionalne vlade Kurdistana (Kurdistan Regional Government, KRG). V praksi pa so sile pešmerge že vrsto let močno razdeljene in pod ločenim nadzorom obeh glavnih regionalnih političnih strank: Demokratična stranka Kurdistana (KDP) in Patriotska zveza Kurdistana (PUK). To razdeljevanje vključuje ločne brigade, poveljstva, logistične verige in ponekod ločeno plačevanje.

Poenotenje in povezovanje pešmerg je na dnevnem redu javnosti že od leta 1992, vendar sile ostajajo razdeljene zaradi frakcionizma, notranjih interesov strank in vojaških patronažnih omrežij. Poleg pešmerg delujejo v iraškem Kurdistanu tudi druge varnostne službe, kot so Asayish (notranja varnost), Parastin (obveščevalna služba) in enote Zeravani, ki izvajajo policijske in gendarmerijske naloge.

Zgodovina in ključni dogodki

Pešmerge izhajajo iz tradicionalnih kurdskih obrambnih enot in plemenskih straž, pri modernizaciji pa so pomembno vlogo igrali voditelji kurdskega narodnega gibanja v 20. stoletju. V drugi polovici 20. stoletja so bile pešmerge aktivne v več konfliktih z iraško centralno oblastjo, vključno z upori v 1960-ih in 1970-ih ter v bojih za avtonomijo. Po zalivski vojni 1991 in uporu zoper Saddamov režim je iraški Kurdistan dosegel dejansko avtonomijo, pešmerge pa so postale glavna sila za vzdrževanje reda v regiji.

Med invazijo na Irak leta 2003 so pešmerge prispevale k bojem in obveščevalnim operacijam, zvezne in mednarodne sile pa so pogosto sodelovale z lokalnimi kurdskimi enotami. Po vojni so pešmerge eden od pomembnih akterjev v boju proti različnim skrajnežem in oboroženim skupinam v regiji.

Vloga pri spopadih s terorizmom in pri trenutnih konfliktih

Pešmerge so igrale posebno vlogo v boju proti Islamski državi Iraka in Levanta (ISIL/ISIS). Leta 2014 so preprečile hitro napredovanje ISIL proti prestolnici iraškega Kurdistana, Erbilu, ter igrale pomembno vlogo pri reševanju pripadnikov jazidi skupnosti na gori Sinjar, čeprav so bile kritizirane zaradi začasnega umika s tega območja ob začetku ofenzive ISIL. Sodelovale so v operacijah za ponovno zasedbo Mosula in drugih urbanih območij, tudi kot del širše koalicije lokalnih in mednarodnih sil.

Glede zajetja vodilnih osebnosti: med spopadi in obveščevalnimi operacijami po letu 2003 so kurdske enote prispevale s terenskim in obveščevalnim znanjem. Leta 2004 je bila ujeta oseba Hassan Ghul, ki je pozneje, kot je bilo poročano, razkrila informacije, ki so prispevale k odkritju položaja Osame bin Ladna.

Oprema, usposabljanje in mednarodna podpora

Oprema pešmerg je mešana: številne enote so različne generacije orožja sovjetskega in vzhodnega porekla, po letu 2003 pa so nekatere brigade prejele oborožitev, opremo in usposabljanje zahodnih držav in koalicije proti ISIL. Kljub temu imajo pešmerge omejene zmogljivosti zračne podpore in težke mehanizacije v primerjavi z rednimi državami, zato se pogosto opirajo na protitankovsko orožje, mobilne enote in lokalno znanje ter logistiko.

Politični in pravni okvir

Iraško ustavno okolje in sporazumi med Bagdadom in Erbilom urejajo status pešmerg v odnosu do iraške vojske. V praksi so odnosi med iraško vlado in KRG občasno napeti — še posebej po referendumu o neodvisnosti iraškega Kurdistana leta 2017, po katerem je iraška vojska prevzela nadzor nad nekaterimi spornimi območji, kot je Kirkuk. Pogajanja o integraciji pešmerg v iraške varnostne sile, o financiranju in razdelitvi virov ostajajo predmet diplomatskih in političnih pogajanj.

Spori, izzivi in človekove pravice

Pešmerge se spopadajo z več izzivi: politična delitev in ločeno poveljevanje onemogočata enotno ukrepanje; finančne težave, vključno z zamudami pri izplačilu plač; težave s profesionalizacijo in sodobnim usposabljanjem; ter obtožbe o kršitvah človekovih pravic v nekaterih operacijah, vključno z obtožbami o prikritem izginjanju nasprotnikov, nezakonitem zapiranju in drugih zlorabah. Vlada Kurdistana in mednarodne organizacije so pozvale k preiskavam in reformam.

Vloga žensk in simbolika

Pešmerge vključujejo tudi ženske bojevnike, ki so v zadnjih desetletjih pridobile velik pomen tako v praktičnem bojevanju kot v simbolnem predstavljanju vloge žensk v kurdskem gibanju. Ženske enote so bile vidne v boju proti ISIL in so pogosto predstavljene kot simbol odpornosti in enakopravnosti.

Prihodnost pešmerg

Prihodnost pešmerg je povezana s procesi reforme, profesionalizacije in političnega kompromisa med KDP in PUK ter zrešitvijo odnosov z iraško centralno vlado. Potencialne poti vključujejo večjo integracijo enot v enotno poveljstvo, izboljšano mednarodno usposabljanje, boljše plačilne in logistične sisteme ter transparentnejše mehanizme nadzora, ki bi zmanjšali politično frakcioniranje in okrepili sposobnost zaščite Kurdistana pred zunanjimi in notranjimi grožnjami.

Pešmerge tako ostajajo ključni varnostni in politični akter iraškega Kurdistana: njihove sposobnosti, enotnost in odnos do centralne oblasti bodo pomembno vplivali na stabilnost regije v prihajajočih letih.



Vprašanja in odgovori

V: Kaj so pešmerge?


O: Pešmerge so vojaške sile zvezne regije iraškega Kurdistana.

V: Katere druge kurdske varnostne sile obstajajo?


O: Druge kurdske varnostne sile vključujejo Asayish (obveščevalna agencija), Parastin u Zanyarî (pomožna obveščevalna agencija) in Zeravani (vojaška policija).

V: Kdaj je bila ustanovljena pešmerga?


O: Pešmerga je bila ustanovljena leta 1943.

V: Kdo je odgovoren za varnost v iraškem Kurdistanu?


O: Pešmerge in druge kurdske varnostne sile so odgovorne za varnost regij v iraškem Kurdistanu.

V: Zakaj redna iraška vojska ne sme vstopiti v iraški Kurdistan?


O: Redni iraški vojski je vstop v iraški Kurdistan prepovedan, zato so pešmerge edine varnostne sile na tem območju.

V: Kdo poveljuje silam pešmerga?


O: Sile pešmerge so formalno pod poveljstvom Ministrstva za zadeve pešmerg pri regionalni vladi Kurdistana, vendar so večinoma razdeljene in pod ločenim nadzorom dveh regionalnih političnih strank - Demokratične stranke Kurdistana in Patriotske zveze Kurdistana.

V: Kakšno vlogo so imeli med iraško vojno 2003-2017?



O: Med iraško vojno 2003-2017 naj bi pešmerge odigrale ključno vlogo pri ujetju Sadama Huseina, ujele ključno osebo Al Kaide Hasana Gula, kar je na koncu pripeljalo do napada, v katerem je bil ubit Osama bin Laden, in bile del koalicije, ki je iz rok Islamske države Iraka in Levanta odnesla Mosul.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3