Adolf Hitler: življenje, vzpon nacizma, holokavst in Druga svetovna vojna

Adolf Hitler (20. april 1889 - 30. april 1945) je bil nemški politik in vodja nacistične Nemčije. Po demokratičnih volitvah leta 1932 je leta 1933 postal nemški kancler. Leta 1934 je postal führer (vodja) nacistične Nemčije.

Hitler je od leta 1921 vodil nacistično stranko NSDAP. Ko so bili na oblasti, so nacisti vzpostavili diktaturo, imenovano Tretji rajh. Leta 1933 so izključili vse druge politične stranke. S tem je Hitler dobil absolutno oblast.

Rana leta in prva svetovna vojna

Adolf Hitler se je rodil v Braunau am Inn v Avstro-Ogrski. V mladosti je poskušal študirati umetnost v Gradcu in Dunaju, vendar ni bil sprejet na akademijo. V Dunaju se je seznanil z oster nacionalistično in antisemitno ideologijo, ki bo pozneje močno vplivala na njegovo politiko. Med prvo svetovno vojno je služil v bavarski vojski; bil je ranjen in dvakrat odlikovan z železnim križem. Izkušnja vojne in poraza Nemčije ter politično in gospodarsko nemirje po vojni so radikalizirali njegove poglede.

Vzpon v politiki

Po vojni se je Hitler pridružil nemški delavski stranki (kasneje NSDAP) in hitro postal njen vodja. Leto 1923 je poskusil z neuspelo zasedbo oblasti (Beer Hall Putsch) v Münchnu; bil je aretiran in v zaporu napisal Mein Kampf, kjer je izložil svojo ideologijo: ekstremni nacionalizem, rasizem, antisemitizem in zavračanje demokracije.

V poznih 1920-ih in zgodnjih 1930-ih je NSDAP pridobivala podpore s propagando, množičnimi shodi in paramilitarnimi enotami (SA), kasneje pa tudi s pomočjo organizacij, kot je SS. Gospodarska kriza (velika depresija) je povečala nezadovoljstvo in omogočila velik volilni uspeh nacistov. Ko je Hitler postal kancler, je hitro konsolidiral oblast: izkoristil je požig Reichstaga (februar 1933) kot izgovor za omejevanje svoboščin, dosegel pa je tudi sprejetje Zakonodaje o pooblastilih (Enabling Act), ki mu je dala izvršilno zakonodajno moč.

Konsolidacija oblasti in notranja politika

Po prihodu na oblast so nacisti uvedli sistem totalitarne vladavine: razpustili so sindikate, prepovedali opozicijske stranke, vzpostavili tajne službe (Gestapo), in z uporabo terorja odpravljali nasprotnike. V letu 1934 je prišlo do čistke (Noč dolgih nožev), ko je Hitler odstranil vodstvo SA in druge politične nasprotnike. Po smrti predsednika Hindenburga je Hitler združil funkciji predsednika in kanclerja ter postal de facto absolutni vodja.

Režim je izvajal strogo cenzuro in učinkovito propagando pod vodstvom Josepha Goebbelsa. Gospodarsko je režim uveljavljal politike, ki so znižale brezposelnost (javna dela, vojaška oborožitev), obenem pa je usmerjal gospodarstvo v militarizacijo. Politično in družbeno življenje je bilo podrejeno Führerprinzipu, ki je poudarjal absolutno podrejanje vodji.

Rasna politika in preganjanje

Nacistična ideologija je temeljila na rasni hierarhiji in antisemitizmu. Državne politike so sistematično izločale Jude iz javnega življenja: z zakoni, kot so Nürnberški zakoni (1935), z izključevanjem iz poklicev, zaplembo premoženja in spodbujanjem izseljevanja. Episodni dogodki, kot je Kristalna noč (1938), so pomenili nasilne napade na judovsko prebivalstvo, uničevanje sinagog in aretacije.

Po začetku vojne so se preganjanja stopnjevala: v okupiranih območjih so nacisti vzpostavili ghetta, izvajali masovne streljanja (Einsatzgruppen) in uvajali sistematično deportacijo v koncentracijska taborišča ter taborišča smrti. Poleg Judov so bile tarče tudi Romi, politiki disidenti, invalidi (tudi prek programa euthanasije T4), homoseksualci in številne druge etnične, verske in politične skupine.

Druga svetovna vojna

Leta 1939 je Hitler ukazal invazijo na Poljsko, s čimer se je začela druga svetovna vojna. V začetnih letih vojne so nemške sile s taktiko bliskovite vojne (Blitzkrieg) hitro zavzele velike dele Evrope: Dansko, Norveško, Belgijo, Nizozemsko, Francijo (1940). Poskusi zračne dominacije nad Veliko Britanijo (bitka za Britanijo) niso uspeli – Velika Britanija je ostala v vojni.

Junija 1941 je Hitler napadel Sovjetsko zvezo (Operacija Barbarossa), kar je odprlo ogromno vzhodno fronto in privedlo do nekaterih najkrvavejših spopadov vojne, vključno z obleganjem Lenjingrada in bitko pri Stalingradu, kjer se je usoda vojne začela obračati proti Nemčiji. V Afriki in na drugih frontah so se odvijale dolge bojne operacije; po zavezniškem izkrcanju v Normandiji (junij 1944) se je zahodni pritisk povečal, Sovjeti pa so potiskali nemške enote z vzhoda.

Med vojno je bil Hitler vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil in je sprejemal vse pomembne odločitve. To je bil del tako imenovanega Führerprinzipa. Njegove odločitve so pogosto temeljile na osebnih prepričanjih in ideologiji, marsikdaj pa so vojaške poveljujoče strukture omejevale zadeve zaradi vmešavanja in nezmožnosti poveljstva ukrepati brez izrecnih navodil vodje.

Holokavst in vojaški zločini

Nacistične sile so med vojno zagrešile številne vojne zločine. Delale so, kar jim je ukazal Hitler. Svoje sovražnike so pobijali ali jih pošiljali v koncentracijska taborišča in taborišča smrti. Hitler in njegovi ljudje so preganjali in pobijali Jude ter druge etnične, verske in politične manjšine. V tako imenovanem holokavstu so nacisti ubili šest milijonov Judov, Romov, homoseksualcev, Slovanov in številnih drugih skupin ljudi.

Organizacija in izvajanje genocida je vključevalo koordinacijo državnih organov, SS, policije in industrijskih partnerjev. Leta 1942 je bila na konferenci v Wannsee načrtovana administrativna koordinacija t. i. "končne rešitve" (Final Solution). Obstoj taborišč smrti, kot so Auschwitz-Birkenau, Treblinka, Sobibor in drugi, je omogočil množična industrijska ubijanja s plinskimi celicami in sistematičnimi deportacijami.

Žrtve in posledice

Vojna in nacistična politika sta povzročili neizmerno človeško trpljenje. Zaradi Hitlerja je umrlo vsaj 50 milijonov ljudi. Po ocenah je Hitler in nacistični režim odgovoren za poboj približno 19,3 milijona civilistov in vojnih ujetnikov. Poleg tega je zaradi vojaških akcij v Evropi umrlo 28,7 milijona vojakov in civilistov. To so grobe ocene; natančne številke se razlikujejo glede na vire, vendar jasno kažejo obseg katastrofe.

Poraz in smrt

Ko so sile zaveznikov leta 1945 oblegale Berlin, je Hitler ostajal v podzemnem bunkru, kjer je sprejemal odločitve do zadnjega trenutka. Leta 1945, ko je sovjetska vojska prišla do Berlina, se je ustrelil, ker ni želel, da ga Sovjetska zveza ujame živega. Eva Braun, s katero se je poročil nekaj dni pred smrtjo, je umrla ob njegovi strani; njihova telesa so bila delno sežgana v vrtu kanclerstva.

Odkritje krivde in spomin

Po vojni so bili odgovorni posamezniki in institucije preiskani ter številni obsojeni na Nurnberškem procesu in drugih sojenjih zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Hitlerjeva vloga je ostala osrednji primer totalitarne ideologije in genocida v sodobni zgodovini.

Spomin na žrtve holokavsta in nacističnih zločinov je temeljna naloga izobraževanja in javne zgodovine, da bi se preprečilo ponavljanje takšne politike. Številne države in organizacije ohranjajo spominske centre, muzeje in izobraževalne programe, ki raziskujejo vzroke, potek in posledice nacističnega režima.

Zaključek

Adolf Hitler je bil ključna figura 20. stoletja, katere odločitve so sprožile globalni konflikt in sistematično morijo milijonov. Njegov vzpon iz lokalnega politika do diktatorja prikazuje nevarnosti ekstremistične ideologije, gospodarskega kaosa, politične radikalizacije in zlorabe državne moči. Razumevanje teh dogodkov je nujno za ohranjanje zgodovinskega spomina in krepitev demokratičnih vrednot.

Otroštvo in zgodnja odraslost

Adolf Hitler se je rodil 20. aprila 1889 kot četrti od šestih otrok v Braunau am Inn. To je majhno mesto v bližini Linza v deželi Zgornja Avstrija. Leži blizu nemške meje v takratni Avstro-Ogrski. Njegova starša sta bila Klara Pölzl in Alois Hitler. Zaradi očetove službe se je Hitler iz Braunaua preselil v Passau, pozneje v Lambach in nazadnje v Leonding. Obiskoval je več ljudskih šol.

Hitlerjeva mati Klara Pölzl je bila očetova tretja žena in tudi njegova sestrična. Hitlerjev oče je umrl leta 1903.

Hitler je v Linzu dvakrat neuspešno opravil maturo. Leta 1905 je opustil šolanje. Začel se je zanimati za antisemitske (protijudovske), pangermanske nauke profesorja Leopolda Poetscha. Septembra 1907 je odšel na Dunaj in opravil sprejemni izpit. Na drugem izpitu 1. in 2. oktobra je bil neuspešen. Konec oktobra se je Hitler vrnil v Linz. Decembra 1907 je Hitlerju umrla mati, zaradi česar je bil depresiven. Hitlerjeva mati je bila katoličanka, Hitler pa je sovražil krščanstvo. ^[] Prav tako je sovražil Jude.

Leta 1909 je Hitler ponovno odšel na Dunaj, da bi študiral umetnost. Poskušal je postati študent na Akademiji za umetnost, vendar ni opravil prvega sprejemnega izpita. Hitler je dejal, da je na Dunaju prvič postal antisemit. To mesto je imelo veliko judovsko skupnost.

Leta 1913 je bil Hitler star 24 let. Takrat so se morali vsi mladi Avstrijci pridružiti vojski. Hitlerju avstrijska vojska ni bila všeč, zato je odšel iz Avstrije v Nemčijo. Živel je v nemškem mestu München.

Hitler ok. 1889-90

Prva svetovna vojna

Hitler se je 16. avgusta 1914 pridružil bavarski vojski. V prvi svetovni vojni se je boril za Nemčijo in služil v Belgiji in Franciji v 16. bavarskem rezervnem polku. Skoraj ves čas je bil na zahodni fronti. Bil je tekač, kar je bilo eno najnevarnejših del na fronti. To pomeni, da je tekel z enega položaja na drugega in prenašal sporočila. Hitler je 1. novembra 1914 postal Gefreiter (kar je bilo enako kot vojak prvega razreda v ameriški vojski ali desničar v britanski vojski). Vlada ga je 2. decembra 1914 odlikovala z železnim križem druge stopnje.

5. oktobra 1916 je Hitlerja ranila krogla. Med 9. oktobrom in 1. decembrom je bil v vojaški bolnišnici Belitz. Marca 1917 se je vrnil na fronto. Tam se je boril v bitki in bil odlikovan z Militärverdienstkreuz tretje stopnje z meči.

Marca 1918 je Hitler sodeloval v spomladanski ofenzivi. Žid Hugo Gutmann je 4. avgusta 1918 Hitlerja odlikoval z železnim križem prve stopnje. Po kapitulaciji Nemčije je bil Hitler šokiran, saj je nemška vojska novembra 1918 še vedno držala sovražnikovo območje.

Hitler z drugimi nemškimi vojaki v prvi svetovni vojni

Vstop v politiko

Po prvi svetovni vojni je Hitler ostal v vojski in se vrnil v München. Tam se je udeležil pogrebnega pohoda ubitega bavarskega ministrskega predsednika Kurta Eisnerja. Leta 1919 se je od 5. do 12. junija in od 26. junija do 5. julija udeležil programa usposabljanja za propagandne govorce.

Pozneje istega leta se je Hitler pridružil majhni politični stranki, imenovani Nemška delavska stranka. Postal je član številka 555. Kmalu si je pridobil podporo članov stranke. Dve leti pozneje je postal vodja stranke. Stranko je preimenoval v Nacionalsocialistično nemško delavsko stranko. Postala je znana kot nacistična stranka.

Hitlerjeva članska izkaznica v Nacionalsocialistični nemški delavski stranki (NSDAP)

Druga svetovna vojna in holokavst

Čeprav je bila Poljska izločena iz nekdanjega nemškega ozemlja, je Hitler z ukazom nemški vojski, naj napade Poljsko, zaslužen za začetek druge svetovne vojne. Njegova vojska je zavzela Poljsko in večino Evrope, vključno s Francijo in velikim delom Sovjetske zveze.

Med vojno je Hitler nacistom ukazal, naj ubijejo številne ljudi, tudi ženske in otroke. V holokavstu so nacisti ubili približno šest milijonov Judov. Nacisti so pobijali tudi Rome (Cigane), homoseksualce, Slovane, kot so Rusi in Poljaki, ter svoje politične nasprotnike.

Nazadnje so nekatere druge države sveta sodelovale, da bi premagale Nemčijo. Hitler je izgubil vse dežele, ki jih je zavzel. V vojni je bilo ubitih na milijone Nemcev. Ob koncu druge svetovne vojne je Hitler vsem ljudem v Führerbunkerju dovolil, da ga zapustijo. Mnogi so to storili in se preselili v regijo Berchtesgaden. Uporabili so letala in konvoje tovornjakov.

Hitler, družina Göbbels, Martin Bormann, Eva Braun in nekateri drugi uslužbenci so ostali v bunkerju. Hitler se je 29. aprila 1945 poročil z Evo Braun.

Svastika je bila zastava Nemčije v letih 1935-1945, ki jo je uporabljal Hitler

Smrt

V tem razdelku je treba navesti več informacij.

Štirideset ur po poroki Hitlerja in Eve Braun v Berlinu sta se oba ubila s strupom, nato pa se je Hitler s pištolo ustrelil v glavo. Pred tem je Hitler ukazal, naj se njuni trupli sežgeta. S tem je preprečil, da bi ga vojaki Rdeče armade, ki so se mu bližali, ujeli živega.

Naslovnica ameriškega časopisa The Stars and Stripes, 2. maj 1945

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Adolf Hitler?

V: Kako je Hitler postal vodja Nemčije?

V: Kako se je Hitler imenoval?

V: Kateri dogodek je sprožil drugo svetovno vojno?

V: Koliko ljudi je med drugo svetovno vojno umrlo zaradi nacističnih sil?

V: Katere skupine so med drugo svetovno vojno preganjale nacistične sile?

Išči po črki