Invazija na Poljsko 1939: Blitzkrieg in začetek druge svetovne vojne

Invazija na Poljsko 1939: dramatičen začetek 2. svetovne vojne, blitzkrieg, boj za Varšavo, poljski odpor in geopolitične posledice.

Avtor: Leandro Alegsa

Invazija na Poljsko leta 1939 je bila vojaška ofenziva, v kateri je nacistična Nemčija in dva tedna pozneje Sovjetska zveza napadla Poljsko. To je bil začetek druge svetovne vojne v Evropi. Invazija je potekala od 1. septembra do 6. oktobra 1939. Zaradi invazije na Poljsko sta Velika Britanija in Francija 3. septembra napovedali vojno Nemčiji; na septembrsko kampanjo pa so imeli le omejen neposreden vpliv. Na koncu je Poljska izgubila. Nemčija in Sovjetska zveza sta si državo razdelili v skladu z Molotov–Ribbentropovim paktom (podpisanim 23. avgusta 1939) in njegovim skrivnim protokolom, ki je določal delitev interesnih območij v vzhodni Evropi.

Potek invazije in strategija

Nemška ofenziva, znana kot Operacija Fall Weiss, je bila izvedena s kombinacijo hitrih prodorov pehote, oklepnih enot in zračnih sil — taktični pristop, ki je pozneje postal znan kot blitzkrieg na bojišču. Napad se je začel z močnim bombardiranjem mejnih mest (med drugim je bil brutalen napad na mesto Wieluń) in zračno kampanjo z namenom hitrega vzpostavljanja zračne premoči ter onemogočenja poljske mobilizacije in komunikacij. Nemški napad je bil za Poljake nepričakovan in v večini sektorjev zelo uspešen.

Nemška kombinacija oklepnih prodorov, motoriziranih enot in bliskovitih napadov z letalstvom je izrabila slabšo poljsko mobilizacijo, slabšo radijsko povezanost in pomanjkanje sodobnih vojaških sredstev. Čeprav gre pogosto za poimenovanje "prvi poskus blitzkriega na bojišču", so bile metode deloma že preizkušene in razvite pred invazijo; v Poljski pa so se izkazale za izjemno učinkovite zaradi kombinacije taktike in prevlade v številčnem stanju in opremi.

Poljska obramba in primeri upora

V prvih dneh invazije so se Poljaki izkazali za bolj odporne, kot so Nemci pričakovali. V bitki pri Mokri 2. septembra so Poljaki odbili napad nemške tankovske divizije in jo prisilili k umiku, kar je pokazalo, da lokalni uspehi niso nemogoči. Bitka pri Bzuri, ki se je začela 9. septembra, je bila največja poljska kontranapadalna operacija v obdobju kampanje: Poljaki so dosegli pomembne taktične uspehe (med drugim so zajeli več tisoč ujetnikov), vendar jih je zaradi nemških okrepitev in pritiska z drugih smeri utrpel dolgoročno poraz do 19. septembra.

Poljska pehota in konjenica sta se pogosto borili z odločnostjo, kar je prispevalo k številnim lokalnim zmagam in zapletom nemškega načrta. Menda razširjena legenda o poljski konjenici, ki bi množično »napadala nemške tanke«, je preveč poenostavljena in napačna: poljska konjenica je pogosto delovala kot lahka mobilna pehota, namenjena hitremu premikanju in izkoriščanju teritorialnih priložnosti, ne pa directnemu stiku s tanki.

Zračne bitke in obkolitev

Nemško letalstvo na začetku ni takoj zlomilo polskega nasprotovanja v zraku, a je zaradi številčne, tehnične in organizacijske premoči po nekaj dneh pridobilo prevlado. Po približno 5–6 dneh so nemške sile uspele omejiti poljske zračne akcije in podpreti kopenske prodore. Hitra prodornost nemških sil je Poljake prisilila v umike in kompleksne obrambe v mestih, zlasti pri obleganju Varšave, ki so ga Nemci začeli napadati v prvih septembrskih dneh in nadaljevali z intenzivnim obstreljevanjem in zračnimi napadi.

Vzhodni prodor in evakuacija

Ko je 17. septembra Rdeča armada v skladu z dogovori v Molotov–Ribbentropovem paktu vdrla z vzhoda, se je strateški položaj Poljske popolnoma spremenil. Poljsko vrhovno poveljstvo je, ob zavedanju, da zavezniška pomoč iz zahoda ni prišla v pričakovanem obsegu (tako imenovana »falšna vojna« ali Phoney War), naročilo usmerilo na evakuacijo čim večjega števila vojakov in opreme proti jugovzhodnim mejam. Veliko poljskih enot je prešlo v Romunijo in Madžarsko, od koder so se kasneje mnogi reorganizirali v Franciji in pozneje v Veliki Britaniji, da bi nadaljevali boj.

Večina poljske mornarice je pobegnila v Veliko Britanijo. Poljski kriptografi, ki so razvozlali nemški stroj Enigma, so odšli v Francijo in pozneje v Veliko Britanijo, kjer je njihovo delo imelo velik pomen za zavezniške preiskave in zmagovalne napore v naslednjih letih. Poljski politiki so v Franciji ustanovili vlado v izgnanstvu in pozneje delovali iz Velike Britanije.

Število sil, izgube in posledice

Vrednotenje sil in izgub iz leta 1939 se razlikuje glede na vire, a splošno veljajo naslednje ocene: Nemški napadalci so uporabili več sto tisoč vojakov, močno podprtih z oklepno in zračeno močjo; Poljska je imela ob začetku spopadov veliko vojske, a deloma nepopolno mobilizirano in opremljeno. Sovjetska vdorna moč je številčno prispevala k hitremu zlomu preostalih poljskih obramb. Civilne žrtve in poškodbe infrastrukture so bile obsežne, z množičnimi izgonu in kasnejšimi represalnimi dejanji v okupiranih območjih.

Mednarodno je invazija pokazala, kako hitro lahko agresor spremeni politično-geografsko sliko z združeno kopensko in zračno ofenzivo, in kako nezadostna politična pripravljenost ter počasna vojaška pomoč zaveznika pomenita usodno vrzel. Britanski in francoski odziv — napoved vojne, a omejena neposredna vojaška intervencija — je pustil tragične posledice za Poljsko. V naslednjih letih pa so se poljske oborožene sile reorganizirale in pomembno prispevale k zavezniškim naporom (na primer poljski piloti v bitki za Britanijo ter enote v severni Afriki, Italiji in zahodni Evropi), tako da je bila ob koncu vojne poljska vojska med večjimi zavezniškimi formacijami.

Pomen in zgodovinska zapuščina

Invazija na Poljsko leta 1939 je jasno pokazala novo naravo totalne vojne v 20. stoletju: kombinacijo hitro premikajočih se oklepnih enot, zračne moči in elektronskega obveščanja ter pomen nepričakovanih političnih dogovorov (kot je bil Molotov–Ribbentropov pakt). Poljska tragedija septembra 1939 je začetek širšega in brutalnega konflikta, ki je spremenil Evropo in svet ter pustil dolgo zapuščino v spominu in politiki 20. stoletja.

Vprašanja in odgovori

V: Katere države so leta 1939 napadle Poljsko?


O: Na Poljsko sta leta 1939 vdrli nacistična Nemčija in Sovjetska zveza.

V: Kdaj se je zgodila invazija na Poljsko?


O: Invazija na Poljsko je potekala od 1. septembra do 6. oktobra 1939.

V: Kakšen je bil rezultat invazije?


O: Na koncu je Poljska izgubila, Nemčija in Sovjetska zveza pa sta si državo razdelili v skladu s pogodbo, podpisano več let pred vojno.

V: Kako učinkovit je bil blitzkrieg proti poljskim silam?


O: Blitzkrieg je bil zelo učinkovit proti neučinkoviti in demobilizirani poljski vojski, katere tanki in letala so bili skoraj iztrošeni in večinoma stari. Blitzkrieg jih je zlahka uničil.

V: Kako sta se Velika Britanija in Francija odzvali na napad Nemčije na Poljsko?


O: Velika Britanija in Francija sta 3. septembra napovedali vojno Nemčiji, vendar sta le malo vplivali na septembrsko kampanjo.

V: Kaj se je zgodilo med bitko pri Mokri 2. septembra?


O: V bitki pri Mokri 2. septembra so Poljaki odbili napad nemške tankovske divizije in jo prisilili k umiku.

V: Kaj se je zgodilo z večino poljske mornarice po nemški invaziji?


O: Večina poljske mornarice je po nemški invaziji pobegnila v Veliko Britanijo.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3