Iransko-iraška vojna
Iransko-iraška vojna je bila vojna med oboroženima silama Iraka in Irana, ki je trajala od septembra 1980 do avgusta 1988. Do leta 1990, ko je Irak napadel Kuvajt, se je imenovala vojna v Perzijskem zalivu. Vojna med Irakom in Kuvajtom, v katero so vstopile Združene države Amerike, se je pozneje imenovala vojna v Perzijskem zalivu ali zalivska vojna.
Vojna se je začela, ko je Irak 22. septembra 1980 napadel Iran po dolgotrajnih mejnih sporih in zahtevah po strmoglavljenju režima Sadama Huseina. Na začetku vojne je iraškim silam šlo dobro, saj so zavzele iranski Khuzestan, vendar so bile kmalu ustavljene in izrinjene iz Irana. Vojna se je nadaljevala več let in nobena stran ni pridobila veliko prednosti v posledični vojni v jarkih. Umrlo je približno milijon vojakov in podobno število civilistov. Obe strani sta uporabljali blokado, čemur so druge države nasprotovale. Kljub številnim pozivom Varnostnega sveta Združenih narodov k prekinitvi spopadov sta se državi borili do 20. avgusta 1988; zadnji vojni ujetniki so bili izmenjani leta 2003. Vojna je spremenila politiko na Bližnjem vzhodu in po svetu.
Iransko-iraška vojna je znana tudi po tem, da je Irak uporabil kemično in biološko orožje proti iranskim vojakom in civilistom. Vloga Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze je bila zelo pomembna, saj sega v čas hladne vojne. Leta 1953 so ZDA spodbujale državni udar proti Mohamedu Mosaddeghu, ki je bil predsednik iranske vlade. Na oblast se je vrnil šah Mohamed Reza Pahlavi, ki je podpiral svojo vojsko in vlado. ZDA so šahovi vladi prodale veliko orožja. Medtem so revolucionarji arabske socialistične stranke Baas strmoglavili iraškega kralja in s pomočjo Sovjetskezveze zgradili svojo vojsko. Začeli so z Združeno arabsko republiko, s katero so želeli združiti vse Arabce v eno državo, vključno z arabsko manjšino v Iranu.
Po začetku vojne (zlasti med letoma 1983 in 1988) so Združene države Iračanom prodajale orožje. Ta poteza je bila v veliki meri posledica ameriškega interesa, da bi zadržala revolucionarja ajatolaha Homeinija. Tako sta tako Sovjetska zveza kot Združene države Iraku dobavljali orožje za uporabo proti Iranu. Združene države so pred vojno prodale veliko orožja Iranu. menili so, da je Sovjetska zveza med vojno prodajala orožje obema stranema.
Sorodne strani
- Perzijski zaliv
- Zalivska vojna
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila iransko-iraška vojna?
O: Iransko-iraška vojna je bila vojna med oboroženima silama Iraka in Irana, ki je trajala od septembra 1980 do avgusta 1988.
V: Kdaj se je vojna začela?
O: Vojna se je začela, ko je Irak 22. septembra 1980 napadel Iran po dolgotrajnih mejnih sporih in po tem, ko je Iran zahteval strmoglavljenje režima Sadama Huseina.
V: Koliko žrtev je bilo v spopadu?
O: Umrlo je približno milijon vojakov in podobno število civilistov.
V: Katere ukrepe sta med spopadom sprejeli obe strani?
O: Obe strani sta uporabljali blokado, čemur so druge države nasprotovale.
V: Kako so se v ta spopad vključile mednarodne sile?
O: Vloga Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze je bila ključna, saj se je začela hladna vojna. Leta 1953 so ZDA spodbujale državni udar proti Mohamedu Mosaddeghu, ki je bil predsednik iranske vlade. Na oblast se je vrnil šah Mohamed Reza Pahlavi, ki je podpiral svojo vojsko in vlado. ZDA so šahovi vladi prodale veliko orožja. Medtem so revolucionarji arabske socialistične stranke Baas strmoglavili iraškega kralja in s pomočjo Sovjetske zveze zgradili svojo vojsko. Z ustanovitvijo Združene arabske republike so želeli združiti vse Arabce v eno državo, vključno z arabsko manjšino v Iranu. Po začetku vojne (zlasti med letoma 1983 in 1988) so ZDA prodajale orožje Iračanom predvsem zaradi ameriškega interesa, da bi zadržale revolucionarnega ajatolaha Homeinija, zato sta Sovjetska zveza in ZDA Iraku dobavljali orožje proti Iranu.ZDA so Irancem pred vojno prodale veliko orožja, zato se domneva, da je Sovjetska zveza med vojno prodajala orožje obema stranema.
V: Ali je bil ta konflikt kakor koli rešen ali končan?
O: Kljub številnim pozivom Varnostnega sveta ZN k prenehanju spopadov sta se državi borili do 20. avgusta 1988; zadnji vojni ujetniki so bili izmenjani leta 2003.
