Perzijski zaliv: geografska definicija, zgodovina in pomen
Perzijski zaliv je ime geografskega območja. Nahaja se na Bližnjem vzhodu in predstavlja plitvo, skoraj zaprto morje, ki je podaljšek Omanskega zaliva. Leži med Iranom na severu in Arabskim polotokom na jugu; zaradi tega ga nekateri arabski govorci imenujejo tudi "Zaliv Arabcev".
Geografska lega in značilnosti
Perzijski zaliv pokriva približno 251.000 km². Gre za razmeroma plitvo morje z povprečno globino okoli 50 m in največjo globino okrog 90 m. Na vzhodu ga z Omanskim zalivom povezuje ozek in strateško pomemben prehod, Preliv Hormuz, skozi katerega poteka velik del morskega prometa med Bližnjim vzhodom in Indijskim oceanom.
Države ob zalivu in pomembni otoki
Ob Perzijskem zalivu ležijo (od zahoda proti vzhodu) Irak, Kuvajt, Savdska Arabija, Bahrain, Katar, Združeni arabski emirati, Oman (izoliran del Musandam) in Iran. Med pomembnimi otoki so
- Bahrain (arhipelag z istoimensko državo),
- Qeshm, Hormoz in drugih iranskih otokih,
- sporna otoka Abu Musa in Tunbs (v sporu med Iranom in Združenimi arabskimi emirati).
Zgodovina in gospodarski pomen
Območje ima dolgo zgodovino pomorskih trgovskih poti in naselij. Pred odkritjem nafte je bil gospodarski steber zaliva biserni izlov in trgovina z biseri, kar je nekaj stoletij zagotavljalo preživetje obalnim skupnostim. Današnji gospodarski pomen izhaja predvsem iz velikih zalog nafte in zemeljskega plina v obalnem pasu in podmorskih poljih; izvažanje nafte po tankerjih in terminalih v državah zaliva igra ključno vlogo v svetovnem energetskem trgu.
Odkritje nafte v 20. stoletju je spremenilo socialno-gospodarsko in politično podobo regije, privedlo do hitre urbanizacije, velikega bogastva nekaterih držav in strateškega zanimanja svetovnih sil.
Vojne, incidenti in varnost prometa
Med iransko-iraško vojno (1980–1988) je bil Perzijski zaliv v središču pozornosti; znan je bil tudi t. i. "Tanker War", ko so bili tarče napadi naftnih tankerjev in plovil obeh strani. Ko je Irak leta 1990 napadel Kuvajt, so se oblikovale mednarodne koalicije in leta 1991 potekala širša operacija znana kot zalivska vojna, čeprav so glavni boji večinoma potekali na kopnem. Konflikti in napetosti v regiji so povzročili več velikih okoljskih nesreč, denimo obsežne izlome nafte.
Preliv Hormuz ostaja ključna točka za svetovno energetiko: skozi ta ozek prehod poteka precejšen delež svetovnega prometa nafte in zemeljskega plina, zato so varnost in svoboda pomorskih poti stalna skrb.
Okolje, biodiverziteta in grožnje
Voda v Perzijskem zalivu je bogata z ribami, obalnimi travišči in ima dolge koralne grebene, ki podpirajo raznoliko morsko življenje. Globoko v vodi Perzijskega zaliva je bilo zgodovinsko veliko bisernih ostrig in razvoj biserne industrije je bil pomemben del kulture. V zalivu živijo tudi morske želve, delfini, morske krave (dugong) in številne vrste rib.
Ob tem pa so ekosistemi izpostavljeni velikim pritiskom: večji izlitja nafte (zlasti med vojnami), intenzivna urbanizacija obalnih območij, gradnja infrastrukturnih projektov (pomolov, terminalov, desalinizacijskih obratov), prekomerni ribolov, izguba habitata in podnebne spremembe ogrožajo koralne grebene in ribiške vire. Zaradi teh dejavnikov poteka tudi mednarodno in lokalno prizadevanje za varstvo nekaterih območij in obnovo habitatov.
Spor glede imena
Ime Perzijski zaliv izhaja iz zgodovinske rabe v kartografiji in literaturi in je dolgo časa prevladovalo v mednarodni rabi. Ker se zaliv dotika držav z različnimi narodnimi identitetami, je obstajal tudi politično obarvan spor glede imena — nekateri arabski viri raje uporabljajo ime "Arabian Gulf" oziroma "Arab Gulf". To vprašanje imena je včasih povzročilo diplomatske polemike in simbolične poteze (znaki, znamke, zemljevidi).
V perzijskem jeziku izraz khalīj-e-Fars pomeni Perzijski zaliv. Oktobra 2018 je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino pri Združenih narodih (WIPO) v okviru Lizbonskega sistema registracije označb porekla (Lisbonski sporazum) zabeležila iransko prijavo, ki se nanaša na poimenovanje "Perzijski zaliv" kot geografsko označbo — to je sprožilo različne odzive v regiji in poudarilo, kako čustveno in politično obremenjeno je vprašanje imena.
Sodobni pomen in zaščita
Perzijski zaliv ostaja izjemno pomemben zaradi svojih energetskih surovin, pomorskega prometa in geopolitične lege. Hkrati se vse bolj poudarja potreba po trajnostnem upravljanju v regiji: varstvu morskih habitatov, preprečevanju izlitij nafte, trajnostnemu ribištvu in mednarodnem sodelovanju pri reševanju okoljskih in varnostnih izzivov. Raziskave, nacionalne in mednarodne zaščitne pobude ter tehnološke rešitve za manj škodljive pridobivanje vode in energije so ključni dejavniki za prihodnost zaliva.
Perzijski zaliv iz vesolja, pogled s satelita
Geografija
Morske vode Perzijskega zaliva obsegajo 233.000 km². Na vzhodu se s Hormuško ožino povezuje z Omanskim zalivom. Na zahodu je povezan z glavno rečno delto Šatt al-Arab. V to rečno delto se stekajo vode dveh velikih rek tega območja: Evfrata in Tigrisa.
Perzijski zaliv je dolg 989 kilometrov, najkrajša razdalja med dvema kopnima točkama pa je 56 kilometrov. Vode na splošno niso zelo globoke. Največja globina je le 90 metrov. Povprečna globina je le 50 metrov.
Perzijski zaliv ima veliko držav, katerih meje se dotikajo Perzijskega zaliva. Če jih pogledamo v smeri urinega kazalca, so te države od severa: Na severozahodu so Iran, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, Katar na polotoku ob savdski obali, Bahrajn na otoku ter Kuvajt in Irak. V Perzijskem zalivu je veliko majhnih otokov.
Nafta
Na območju Perzijskega zaliva in okoli njega je največ nafte na svetu. Industrije, povezane s surovo nafto, so glavne industrije na tem območju. V Perzijskem zalivu je največje naftno polje na svetu Al-Safanija. Na tem območju je veliko držav z velikimi zalogami surove nafte. Imenujejo se države Perzijskega zaliva, torej države ob Perzijskem zalivu. Te države so Iran, Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Irak (z majhnim delom, ki se dotika Perzijskega zaliva) se ne imenuje država Perzijskega zaliva.
Britanski nadzor
Združeno kraljestvo je približno 200 let, od leta 1763 do leta 1971, izvajalo nadzor nad nekaterimi državami Perzijskega zaliva. Te države so bile Trucial States ter v različnih obdobjih Bahrajn, Kuvajt, Oman in Katar. Ob osamosvojitvi je večina držav v Skrivnostnem kraljestvu ustanovila nove Združene arabske emirate.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Perzijski zaliv?
O: Perzijski zaliv je geografsko območje na Bližnjem vzhodu.
V: Kje se nahaja Perzijski zaliv?
O: Perzijski zaliv se nahaja med Iranom in Arabskim polotokom.
V: Kaj je "arabski zaliv"?
O: "Arabski zaliv" je ime, ki ga Arabci uporabljajo za Perzijski zaliv.
V: Kakšna je zgodovina Perzijskega zaliva med iransko-iraško vojno?
O: Med iransko-iraško vojno (1980-1988) je Perzijski zaliv prišel v javnost, saj sta obe strani napadali naftne tankerje druge strani.
V: Kakšen je pomen Perzijskega zaliva v zvezi s Kuvajtom?
O: Ko je Irak leta 1991 napadel Kuvajt, je nova vojna dobila ime "zalivska vojna", vendar so glavni boji potekali na kopnem.
V: Po čem je znan Perzijski zaliv?
O: Perzijski zaliv je znan po tem, da je bogat z ribami, da ima dolge lepe koralne grebene in veliko bisernih ostrig.
V: Kako se Perzijski zaliv imenuje v perzijskem jeziku in kakšnega priznanja je bil nedavno deležen?
O: V perzijskem jeziku se Perzijski zaliv imenuje khalīj-e-Fars. Oktobra 2018 je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino pri Združenih narodih na podlagi Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji Perzijski zaliv registrirala kot kraj porekla.
