Perzijski zaliv je ime geografskega območja. Nahaja se na Bližnjem vzhodu in predstavlja plitvo, skoraj zaprto morje, ki je podaljšek Omanskega zaliva. Leži med Iranom na severu in Arabskim polotokom na jugu; zaradi tega ga nekateri arabski govorci imenujejo tudi "Zaliv Arabcev".
Geografska lega in značilnosti
Perzijski zaliv pokriva približno 251.000 km². Gre za razmeroma plitvo morje z povprečno globino okoli 50 m in največjo globino okrog 90 m. Na vzhodu ga z Omanskim zalivom povezuje ozek in strateško pomemben prehod, Preliv Hormuz, skozi katerega poteka velik del morskega prometa med Bližnjim vzhodom in Indijskim oceanom.
Države ob zalivu in pomembni otoki
Ob Perzijskem zalivu ležijo (od zahoda proti vzhodu) Irak, Kuvajt, Savdska Arabija, Bahrain, Katar, Združeni arabski emirati, Oman (izoliran del Musandam) in Iran. Med pomembnimi otoki so
- Bahrain (arhipelag z istoimensko državo),
- Qeshm, Hormoz in drugih iranskih otokih,
- sporna otoka Abu Musa in Tunbs (v sporu med Iranom in Združenimi arabskimi emirati).
Zgodovina in gospodarski pomen
Območje ima dolgo zgodovino pomorskih trgovskih poti in naselij. Pred odkritjem nafte je bil gospodarski steber zaliva biserni izlov in trgovina z biseri, kar je nekaj stoletij zagotavljalo preživetje obalnim skupnostim. Današnji gospodarski pomen izhaja predvsem iz velikih zalog nafte in zemeljskega plina v obalnem pasu in podmorskih poljih; izvažanje nafte po tankerjih in terminalih v državah zaliva igra ključno vlogo v svetovnem energetskem trgu.
Odkritje nafte v 20. stoletju je spremenilo socialno-gospodarsko in politično podobo regije, privedlo do hitre urbanizacije, velikega bogastva nekaterih držav in strateškega zanimanja svetovnih sil.
Vojne, incidenti in varnost prometa
Med iransko-iraško vojno (1980–1988) je bil Perzijski zaliv v središču pozornosti; znan je bil tudi t. i. "Tanker War", ko so bili tarče napadi naftnih tankerjev in plovil obeh strani. Ko je Irak leta 1990 napadel Kuvajt, so se oblikovale mednarodne koalicije in leta 1991 potekala širša operacija znana kot zalivska vojna, čeprav so glavni boji večinoma potekali na kopnem. Konflikti in napetosti v regiji so povzročili več velikih okoljskih nesreč, denimo obsežne izlome nafte.
Preliv Hormuz ostaja ključna točka za svetovno energetiko: skozi ta ozek prehod poteka precejšen delež svetovnega prometa nafte in zemeljskega plina, zato so varnost in svoboda pomorskih poti stalna skrb.
Okolje, biodiverziteta in grožnje
Voda v Perzijskem zalivu je bogata z ribami, obalnimi travišči in ima dolge koralne grebene, ki podpirajo raznoliko morsko življenje. Globoko v vodi Perzijskega zaliva je bilo zgodovinsko veliko bisernih ostrig in razvoj biserne industrije je bil pomemben del kulture. V zalivu živijo tudi morske želve, delfini, morske krave (dugong) in številne vrste rib.
Ob tem pa so ekosistemi izpostavljeni velikim pritiskom: večji izlitja nafte (zlasti med vojnami), intenzivna urbanizacija obalnih območij, gradnja infrastrukturnih projektov (pomolov, terminalov, desalinizacijskih obratov), prekomerni ribolov, izguba habitata in podnebne spremembe ogrožajo koralne grebene in ribiške vire. Zaradi teh dejavnikov poteka tudi mednarodno in lokalno prizadevanje za varstvo nekaterih območij in obnovo habitatov.
Spor glede imena
Ime Perzijski zaliv izhaja iz zgodovinske rabe v kartografiji in literaturi in je dolgo časa prevladovalo v mednarodni rabi. Ker se zaliv dotika držav z različnimi narodnimi identitetami, je obstajal tudi politično obarvan spor glede imena — nekateri arabski viri raje uporabljajo ime "Arabian Gulf" oziroma "Arab Gulf". To vprašanje imena je včasih povzročilo diplomatske polemike in simbolične poteze (znaki, znamke, zemljevidi).
V perzijskem jeziku izraz khalīj-e-Fars pomeni Perzijski zaliv. Oktobra 2018 je Svetovna organizacija za intelektualno lastnino pri Združenih narodih (WIPO) v okviru Lizbonskega sistema registracije označb porekla (Lisbonski sporazum) zabeležila iransko prijavo, ki se nanaša na poimenovanje "Perzijski zaliv" kot geografsko označbo — to je sprožilo različne odzive v regiji in poudarilo, kako čustveno in politično obremenjeno je vprašanje imena.
Sodobni pomen in zaščita
Perzijski zaliv ostaja izjemno pomemben zaradi svojih energetskih surovin, pomorskega prometa in geopolitične lege. Hkrati se vse bolj poudarja potreba po trajnostnem upravljanju v regiji: varstvu morskih habitatov, preprečevanju izlitij nafte, trajnostnemu ribištvu in mednarodnem sodelovanju pri reševanju okoljskih in varnostnih izzivov. Raziskave, nacionalne in mednarodne zaščitne pobude ter tehnološke rešitve za manj škodljive pridobivanje vode in energije so ključni dejavniki za prihodnost zaliva.
