Irska republikanska armada (IRA) izvira iz gibanja Irske republikanske bratovščine, ki je v začetku 20. stoletja prizadevala za irsko samostojnost. Kot oborožena sila se je IRA uveljavila med irsko vojno za neodvisnost (1919–1921), ko se je bojevala proti britanski vojski in pristojnostim, ki so upravljale Otok. Po sklenitvi anglo-irskega sporazuma in razdelitvi otoka je nastala Republika Irska, medtem ko je del otoka ostal pod britansko upravo kot Severna Irska. Ta prelom je sprožil nadaljnje razprtije in razkoli v republikanskem gibanju.

Izvor in prvi razkoli

IRA se je oblikovala iz revolucionarnih in tajnih družb, med katerimi je bila pomembna Irska republikanska bratovščina. Po koncu bojev proti britanskim silam je bil leta 1921 dosežen sporazum, ki je vodil do delitve otoka. Dogovor je povzročil razkol med tistimi, ki so sporazum sprejeli (proti-sovražniki/trgovci), in tistimi, ki so ga zavrnili kot izdajo cilja združitve Irske. Ta razkol je prerasel v irsko državljansko vojno (1922–1923), po kateri so se deli prvotne IRA razšli: nekateri so se vključili v novo državno vojsko, drugi so nadaljevali kot irska republikanska armada.

'The Troubles' v Severnem Irskem

V poznem 20. stoletju, predvsem od konca 1960-ih do 1998, je izbruhnil obsežen konflikt, znan kot The Troubles. Glavni vzroki so bili politične in socialne napetosti med večinsko protestantskimi unionisti, ki so želeli ostati del Združenega kraljestva, in večinsko katoliškimi nacionalisti/republicani, ki so zahtevali enotno Irsko. V tem obdobju je pomembno vlogo odigrala razvejana in pogosto sporna dejavnost IRA (v različnih oblikah), ki je uporabljala gerilske taktike, kot so:

  • napadi z eksplozivnimi napravami (avtobombe, ulične bombe),
  • ciljani strelni napadi in atentati,
  • zasedbe, sabotaže in napadi na vojaške in policijske cilje.
V konfliktu so sodelovale tudi britanske oborožene sile in različne paramilitarne skupine iz obeh strani. The Troubles so povzročili velike človeške in družbene izgube — po ocenah je v konfliktu umrlo približno 3.500 ljudi, številni so bili ranjeni, veliko družin pa je ostalo razseljenih ali travmatiziranih.

Delitve v 20. stoletju in politične posledice

IRA se je večkrat razcepila. Najpomembnejši razkol v modernem obdobju je bil leta 1969, ko je prišlo do delitve na Official IRA (politično usmerjena, kasneje opustila oborožen boj) in Provisional IRA (znana kot 'Provos'), ki je nadaljevala oborožen odpor v Severni Irski. Provisional IRA je vodila večletno oboroženo kampanjo proti britanskim silam in političnim ciljem, hkrati pa je njena politična krila — stranka Sinn Féin — krepila svoj pomen na političnem prizorišču. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil leta 1998 podpisan Sporazum iz Velikega petka (Good Friday Agreement), ki je pomenil temeljni premik v reševanju spora: politična moč delitve je bila preusmerjena v institucije skupnega upravljanja, istega leta pa so se začeli postopki razoroževanja in demilitarizacije.

Kasnejši razkoli in sodobnost

Po Sporazumu iz Velikega petka je Provisional IRA leta 2005 uradno končala oborožen boj in postopoma deponirala orožje. Vendar pa so majhne skupine, znane kot disidentske republikanske skupine (na primer Real IRA, Continuity IRA in druge), zavrgle sporazum in nadaljevale občasne napade, čeprav na bistveno manjši ravni kot v prejšnjih desetletjih. Ime Óglaigh na hÉireann se v irščini uporablja tako za zgodovinsko IRA kot tudi za uradne irske obrambne sile (Irish Defence Forces), kar včasih povzroča zmedo glede tega, katera skupina se zares sklicuje na ime.

Danes so politični kanali, socialne reforme in prizadevanja za medskupinski dialog bistveni del prizadevanj za trajni mir. Pomembna vloga ostaja tudi prizadevanjem družbenih skupin za spravo, spomin žrtvam in odpravo družbenih neenakosti, ki so bile eden od korenov konflikta.