Premirje
Prekinitev ognja (ali premirje) je prekinitev vojne ali drugega oboroženega spopada, pri čemer se obe strani spora dogovorita, da bosta za nekaj časa prenehali z agresivnimi dejanji. Premirje je lahko razglašeno kot del uradne pogodbe, imenovano pa je tudi del neformalnega dogovora med nasprotujočimi si silami.
Zgodovinski primeri
Prva svetovna vojna
24. decembra 1914 med prvo svetovno vojno je bilo neuradno premirje, saj so Nemci in Britanci želeli obeležiti božič ("božično premirje"). Pogodba ni bila podpisana in po nekaj dneh se je vojna nadaljevala.
Korejska vojna
27. julija 1953 je bila dosežena prekinitev ognja, s katero je bil ustavljen konflikt korejske vojne in vzpostavljeno demilitarizirano območje. Vendar ni bila podpisana nobena mirovna pogodba. Zato sta Severna in Južna Koreja uradno še vedno v vojni.
Sedanji primeri
Kašmirski spor
Pakistanska vlada je večkrat trdila, da Republika Indija z gradnjo ograje ob črti premirja v kašmirskem konfliktu krši Sporazum iz Simle. Takratni pakistanski predsednik in nekdanji načelnik generalštaba pakistanske vojske Pervez Mušaraf je leta 2002 obljubil, da bo omejil infiltracijo v ozemeljskispor. Po sporazumu o prekinitvi ognja novembra 2003 se je gradnja nadaljevala in bila končana konec leta 2004. Ograja mejne črte je bila v Kašmirski dolini in regiji Džamu končana 30. septembra 2004. Po navedbah indijskih vojaških virov je ograja za 80 % zmanjšala število borcev, ki redno prehajajo na zasedeno ozemlje sporne države in napadajo indijske vojake.
Izraelsko-palestinski spor
Drugi primer premirja v izraelsko-palestinskem sporu je bil objavljen 8. februarja 2005 med Državo Izrael in Palestinsko nacionalno upravo. Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat je ob razglasitvi premirje javno opredelil na naslednji način: "Dogovorili smo se, da bo danes predsednik Mahmud Abas razglasil popolno prekinitev nasilja nad Izraelci kjer koli, predsednik vlade Ariel Šaron pa bo razglasil popolno prekinitev nasilja in vojaških dejavnosti proti Palestincem kjer koli."
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je premirje?
O: Prekinitev ognja je prekinitev sovražnosti v vojni ali katerem koli oboroženem spopadu. Gre za dogovor med nasprotujočima si stranema, da za določeno obdobje prenehata z agresivnimi dejanji.
V: Kakšni so pogoji za prekinitev ognja?
O: Pogoji za prekinitev ognja se razlikujejo glede na naravo konflikta. Vendar se morata obe strani spora strinjati, da se bosta prenehali spopadati in izvajati agresivna dejanja.
V: Kako dolgo običajno traja prekinitev ognja?
O: Prekinitev ognja lahko traja poljubno dolgo, odvisno od dogovora, ki ga sklenejo vpletene strani. Nekatera premirja lahko trajajo le nekaj ur, druga pa so lahko razglašena za tedne, mesece ali celo za nedoločen čas.
V: Kdaj se običajno razglasi prekinitev ognja?
O: Prekinitev ognja se lahko razglasi v kateri koli fazi spora, odvisno od okoliščin. Včasih je lahko del mirovnega sporazuma, drugič pa gre za neformalen dogovor, ki ga dosežejo sprte strani.
V: Kakšen je namen prekinitve ognja?
O: Namen premirja je zagotoviti začasno prekinitev spopadov in priložnost, da se obe strani pogajata o trajnejši rešitvi spora. Uporablja se lahko tudi za zagotavljanje humanitarne pomoči prizadetim civilistom.
V: Ali je prekinitev ognja vedno učinkovita pri končanju spopadov?
O: Premirja so lahko učinkovita pri končanju spopadov, če so pogoji ustrezni in če sta obe strani zavezani k uspešnemu delovanju. Vendar niso vedno uspešne pri doseganju svojega namena, saj lahko nekatere strani prekršijo sporazum in nadaljujejo spopade.
V: Kako se premirja spremljajo in izvajajo?
O: Prekinitev ognja običajno spremljajo nevtralne strani, kot so Združeni narodi ali druge mednarodne organizacije. Pogoji prekinitve ognja lahko vključujejo tudi določbe o izvršilnih ukrepih, kot je napotitev mirovnikov ali drugih varnostnih sil.
