Džamu – pokrajina v indijskem zveznem ozemlju Džamu in Kašmir

Regija Džamu (hindi: जम्मू) je južni, subhimalajski del širšega prostora Džamuja in Kašmirja pod indijsko upravo in ena od treh zgodovinskih regij nekdanje kneževine (poleg Vale Kašmir in regije Ladakh; od leta 2019 je Ladakh ločeno zvezno ozemlje). Na severu jo prek visokih prelazov ločuje Vale Kašmir, na vzhodu meji na regijo Ladakh, na jugu in jugovzhodu na Himačal Pradeš ter na jugu tudi na indijsko zvezno državo Pandžab, na zahodu pa na območja ob nadzorni črti. Najnižji pas na jugu spada med vznožje Himalaje, ki se tu nadaljuje v gričevja Šivalik in valovito hribovje; severno in severozahodno pokrajino oblikuje Greben Pir Panjal, osrednje višine pa hribovje Trikuta. Nizko ležeča reka Tawi v porečju odcepa reke Chenab ter druge vodotoke, kot sta Ravi in Ujh, pomembno določajo relief, kmetijstvo in naseljenost.

Džamu, zimska prestolnica maharadžov nekdanje kneževine in danes drugo največje mesto na ozemlju, je tradicionalno sedež oblasti Dogra. Več kot dve tretjini celotnega prebivalstva Džamuja se uvršča med dograške hindujce. Od teh jih največ živi v jugovzhodnem delu države. Kulturno, etnično in jezikovno so tesno povezani s pandžabsko govorečimi ljudstvi v regiji Pandžab v Indiji in Pakistanu. Večina govori jezik dogri. Večina sikhov v zvezni državi živi v regiji Džamu. Na severozahodu pa se delež muslimanov povečuje, pri čemer muslimani predstavljajo prevladujočo večino na območju okoli zahodnega mesta Poonch District ter v sosednjem okrožju Rajouri in v t. i. dolini Chenab (Doda, Kishtwar, Ramban). Poleg dogrijščine so v rabi tudi hindijščina, urdujščina, gojrijščina in pahari; od leta 2020 je dogrijščina ena izmed uradnih jezikov zveznega ozemlja.

Uprava in okrožja

Regija je ena od dveh upravnih delitev zveznega ozemlja (poleg Kašmirske doline) in obsega naslednja okrožja:

  • Jammu
  • Kathua
  • Samba
  • Udhampur
  • Reasi
  • Rajouri
  • Poonch
  • Doda
  • Kishtwar
  • Ramban

Pokrajina in podnebje

Od ravninskega sveta ob meji s Pandžabom se teren hitro dviguje v Šivalike, v sredogorju preide v globoke doline reke Chenab z njenimi pritoki, na severu pa ga zaključi masiv Greben Pir Panjal z visokimi prelazi proti Vale Kašmir. Podnebje je od subtropskega v nižinah (vroča poletja, mile zime) do zmerno hladnega v višjih predelih, kjer so zime snežne; monsunske padavine med junijem in septembrom prinašajo večino letne vlage. Ob rečnih terasah uspevajo riž, pšenica in basmati iz območja RS Pura, v višjih legah pa koruza, stročnice, orehi ter sadjarstvo.

Gospodarstvo

Gospodarska os regije temelji na kmetijstvu in živinoreji (zlasti delno nomadskih skupnosti Gujjar in Bakerwal), na gozdarstvu ter na trgovini in javnem sektorju v mestih. Pomenen delež ima romarski turizem, ki v Katro in svetišče Vaishno Devi v hribovju Trikuta privabi milijone obiskovalcev letno; razvijajo se tudi manjša industrijska središča (npr. Bari Brahmana) in storitve. V gorskih predelih hidroenergetski projekti izkoriščajo potencial reke Chenab in njenih pritokov.

Kultura in turizem

Dograška kulturna dediščina je vidna v arhitekturi in umetnosti (npr. basohlijske miniature), v kulinariki (znana jed rajma-chawal) ter v praznikih, kot so Lohri, Navratri in Baisakhi. Med znamenitostmi mesta Jammu izstopajo tempelj Raghunath, trdnjava Bahu in palačni kompleks Mubarak Mandi, priljubljene izletniške točke pa so Patnitop, Bhaderwah, jezeri Mansar in Surinsar ter jama Shivkhori. Razgibana pokrajina ponuja priložnosti za pohodništvo in opazovanje narave v zavarovanih območjih, kot sta Nandini in Kishtwar.

Promet in povezave

Regijo s preostalo Indijo povezujeta cestni koridor prek Banihala (državna cesta NH 44) in železniška proga do vozlišča Jammu Tawi ter Udhampurja; v teku je ambiciozen projekt USBRL z mostom čez Chenab pri Reasiju. Predor Chenani–Nashri je bistveno skrajšal pot proti severu. Zračne povezave zagotavlja letališče Jammu z rednimi leti do večjih indijskih mest.

Demografija divizije Jammu

Religija v Jammuju (2011)

Religija

Odstotek

Hinduizem

81.19%

Sikhizem

8.83%

Islam

7.95%

Krščanstvo

1.35%

Drugo

0.68%

Džamu je edina regija v zvezni državi (Džamu in Kašmir) z večinskim hindujskim prebivalstvom. Približno 64 % prebivalcev Džamuja izpoveduje hinduizem, 31 % pa islam. Čeprav imata islam in sikhizem zelo močno kulturno dediščino s sosednjim Pandžabom (Pakistan) v širši regiji. Večina hindujcev so Dogri ali ljudje, ki so se priselili iz Kotlija, Mirpurja in Kašmirske doline. Sikhi so pandžabskega porekla. Džamu je zdaj dobro povezan s preostalo Indijo po železnici, cesti in zraku, tako da je prek okrožja Gurdaspur veliko bolje povezan kot preostale regije v državi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je regija Jammu?


O: Regija Jammu je ena od treh regij, ki sestavljajo najjužnejše območje Kašmirja pod indijsko upravo Džamu in Kašmir.

V: Katere so nekatere geografske značilnosti regije?


O: Gorski masiv Margalla, Pir Panjal, hribovje Trikuta in reka Tawi so geografske značilnosti, ki sestavljajo pokrajino Jammu.

V: Kdo predstavlja večino prebivalstva v Džamuju?


O: Več kot dve tretjini prebivalstva v Džamuju predstavljajo hindujci iz Dogra.

V: Kako so dogra hindujci povezani z ljudmi v drugih regijah?


O: V kulturnem, etničnem in jezikovnem smislu so hindujci iz Dograja tesno povezani s pandžabsko govorečimi ljudmi v regiji Pandžab v Indiji in Pakistanu.

V: Kakšen jezik govori večina ljudi v tej regiji?


O: Večina prebivalcev te regije govori jezik Dogri.

V: Ali so tu poleg hinduizma prisotne še kakšne druge verske skupine?


O: Da, v tej regiji živijo tudi sikhi in muslimani, ki v okrožju Poonch predstavljajo prevladujočo večino.

V: Kje je bil tradicionalno sedež moči maharadžov?



O: Tradicionalno je bil sedež oblasti maharadžov v Džamuju, ki je tudi zimska prestolnica in drugo največje mesto na tem ozemlju.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3