Korejska vojna (1950–1953): pregled, vzroki in posledice
Korejska vojna je potekala med 25. junijem 1950 in podpisom premirja 27. julija 1953. V njej sta se spopadli severna in južna polovica Korejskega polotoka: Demokratična ljudska republika Koreja (Severna Koreja) in Republika Koreja (Južna Koreja). Jugu je med vojnimi operacijami pomagala koalicija držav pod poveljstvom Združenih držav in mandatom Združenih narodov, medtem ko so Severni Koreji bistveno podporo nudili Ljudska republika Kitajska in Sovjetska zveza. Bojevanje se je začelo 25. junija 1950 zgodaj zjutraj, končalo pa se je s premirjem 27. julija 1953, ki je zaustavilo ognjene linije, vendar ni formalno končalo stanja vojne s pismeno mirovno pogodbo. V oceni so skupne žrtve korejske populacije in vojaških enot znašale več kot dva milijona ljudi (število ocen pogosto sega med približno 2 in 3 milijoni), pri čemer je bila večina izgub med civilnim prebivalstvom, zlasti na severu.
Vzroki in ozadje
- Po porazu Japonske v drugi svetovni vojni (1945) je bil Korejski polotok začasno razdeljen ob 38. vzporedniku: sever je zasedla Sovjetska zveza, jug pa Združene države. To je vodilo v ustanovitev dveh ločenih držav z različnima političnima sistemoma in rivalstvom za oblast na celotnem polotoku.
- Ideološke napetosti: hladnovojna konfrontacija med komunističnim blokom in zahodnimi demokracijami je ustvarila ozračje, v katerem sta obe korejski vladi zahtevali združitev in prevlado.
- Obe strani se medsebojno obtožujeta za začetek vojne; dejanski neposredni povod je bil severnokorejski prehod meje v jutranjih urah 25. junija 1950.
Glavni akterji in podpora
Severu, ki ga je vodil komunist Kim Il-Sung, sta pomagali predvsem Ljudska republika Kitajska in ZSSR. Madžarska, Romunija, Češkoslovaška, Bolgarija in Poljska so ji nudile medicinsko podporo. Druga podpora je prišla iz Mongolije in Indije. Jugu, ki ga je vodil nacionalist Syngman Rhee, so pomagale številne države v Združenih narodih, zlasti Združene države Amerike, ki so poslale največji del bojne sile in povelništvo Združenih narodov.
Potek vojne
- Sprehod Severne Koreje na jug (junij 1950) je hitro prisilil južne sile in njihove zaveznike v umik; glavno strateško preobrat je bil desant pri Inchonu (september 1950), ki ga je vodil general Douglas MacArthur in je prekinil obkolitev Pusana ter omogočil hitro napredovanje proti severu.
- Napredovanje do kitajske meje ob reki Yalu je povzročilo vstop Kitajske v vojno konec oktobra 1950; kitajska intervencija je potisnila zaveznike nazaj in povzročila velik preobrat.
- V letih 1951–1953 je fronta zatemnila v izčrpavalnem položajnem bojevanju blizu 38. vzporednika, z velikimi izgubami in omejenimi spremembami fronte. Medtem je bilo veliko uničenja infrastrukture in mest, zlasti zaradi zavezniških letalskih bombnikov v Severni Koreji.
- Politični spor med predsednikom Trumanom in generalom MacArthurn je privedel do odstavitve MacArthura leta 1951, kar je odražalo razhajanja glede širjenja vojne proti Kitajski in uporabe jedrskega orožja.
Premirje in demilitarizirano območje
19-mesečna pogajanja o premirju so se končala z Armistice Agreement, podpisanim 27. julija 1953 v Panmunjomu. Premirje je vzpostavilo korejsko demilitarizirano območje, široko približno 4 km (2 km na vsaki strani) vzdolž nekdanje bojne črte pri 38. vzporedniku. Armistice ni vseboval mirovne pogodbe, zato tehnično stanje vojne ostaja nespremenjeno — ni bilo uradne meddržavne mirovne pogodbe.
Žrtve in humanitarne posledice
- Skupno število smrtnih žrtev med Korejci (vojnimi in civilnimi) ocenjujejo na več kot dva milijona (pogoste bolj med 2 in 3 milijoni). Poleg smrti je ogromno število ranjenih, pogrešanih in razseljenih.
- Tisoči tujih vojakov so prav tako padli; med njimi je približno 36.000 ameriških vojakov, poleg tega pa so bile znatne izgube med kitajskimi in severnokorejskimi enotami (ocene kitajskih izgub segajo v stotine tisoč).
- Vojna je povzročila obsežno uničenje gospodarske infrastrukture, stanovanj in industrije, zlasti v Severni Koreji, kjer je bila industrija in urbanizacija močno prizadeta.
Posledice in dolgoročni učinki
- Trdno utrditev delitve Korejskega polotoka: po vojni sta se razvili dve ločeni državi z različnimi političnimi in gospodarskimi sistemi. Južna Koreja se je v naslednjih desetletjih preobrazila v razvojno in pozneje industrijsko in tehnološko gospodarstvo; Severna Koreja pa je ostala zaprta, močno militarizirana in osredotočena na samopreskrbo.
- Vojaške in politične posledice za mednarodno politiko: vojna je poglobila hladno vojno, okrepljena je bila ameriška prisotnost v Aziji, nastale so trajne varnostne zavezniške strukture (npr. ameriško-južnokorejski varnostni sporazum) in povečane vojaške zmogljivosti v regiji.
- Humanitarne in demografske posledice: množična uničenja, begunci iz obeh strani, deljene družine in dolgotrajne težave pri povojni obnovi ter socialni travmi, ki jo občutijo generacije Korejcev še danes.
- Vojna je tudi prispevala k razvoju vojaške tehnologije in taktike (npr. uporaba letalstva in mornarice pri podpori kopenskih operacij) ter vplivala na strateške doktrine v naslednjih desetletjih.
Sodobno stanje
Po premirju so v Južni Koreji ostale trdne prisotnosti ameriških sil kot del varnostnega zavezništva; v regiji še vedno obstajajo občasni incidenti in napetosti ob meji. Korejsko demilitarizirano območje je eno najbolj oboroženih in nadzorovanih mejnih pasov na svetu, hkrati pa je zaradi omejenega človekovega posega postalo nenamerno zavetišče za biodiverziteto.
Zaključek: Korejska vojna je bila eden izmed ključnih konfliktov hladne vojne, ki je pustil trajne politične, vojaške in družbene posledice za Korejski polotok in širše mednarodne odnose. Čeprav se bojevanje končalo z premirjem leta 1953, ostajajo neodgovorjena vprašanja o trajnem mirovnem sporazumu in usodi deljene Koreje.
Izvor in vzroki
Leta 1910 je Japonska podredila Korejo japonski vladavini, ki je vladala tudi ob koncu druge svetovne vojne. Ko je Japonska kapitulirala, so se ZDA in ZSSR dogovorile, da bodo Korejo razdelile na dve začasni okupacijski območji: ZSSR bo zasedla sever, ZDA pa jug. Sprva je bilo to predvideno le za kratek čas.
Na moskovski konferenci Sveta zunanjih ministrov decembra 1945 so se ZDA in ZSSR dogovorile, da bo v Koreji delovala začasna vlada (začasna vlada, ki se hitro vzpostavi, preden je pripravljena prava vlada). Zaradi naraščajoče hladne vojne je bilo to oteženo.
Hladna vojna je bila pomemben vzrok korejske vojne. Odnosi med obema okupacijskima silama so bili slabi in ko je Kitajska oktobra 1949 postala komunistična, je bil predsednik ZDA Harry Truman zelo zaskrbljen, da bi se lahko komunizirale tudi druge države okoli Kitajske, na primer Japonska. Ameriška vojska je bila približno za dvanajstino večja kot pred petimi leti, Josif Stalin pa je pred kratkim izgubil spor v hladni vojni zaradi berlinske blokade in poznejšega zračnega transporta. Prepirala sta se predvsem o pravičnih mejnih črtah in širjenju komunizma, kar je sprožilo vojno.
Dogodki
- 25. junij 1950
- Severna Koreja napade Južno Korejo prek 38. vzporednika in zavzame večino Južne Koreje. Južnokorejska vojska se umakne v Busan.
julij 1950
- Vojska Združenih narodov posreduje in se izkrca v Inčonu, majhnem pristanišču, ki je le na polovici poti do Južne Koreje, od tam pa se bori proti severnokorejski vojski in jo potisne prek meje, ki ločuje Severno in Južno Korejo, blizu kitajske meje, južno od reke Yalu.
- Kitajska se začne počutiti ogroženo, ker se vojna odvija tako blizu nje, zato vojski ZN in južnokorejski vojski sporoči, naj se vrneta na mejo in da se nimata pravice bojevati tako daleč v Severni Koreji.
oktober 1950
- Združeni narodi (ki jih vodi ameriški general Douglas MacArthur) opozorila Kitajcev ne upoštevajo, zato kitajska vojska, imenovana Ljudska osvobodilna vojska, vdre v Severno Korejo in pomaga Severnokorejcem v boju proti Združenim narodom, dokler sile ZN ne prestopijo meje, ki ločuje Severno in Južno Korejo.
december 1950
- Ker letala MiG-15 premagujejo ameriške Lockheedove P-80 Shooting Stars, gre F-86 Sabre v Korejo.
februar 1951
- Boj se nadaljuje, dokler ni vzpostavljen red in nobena vojska ni v drugi državi. Začnejo se mirovna pogajanja.
11. april 1951
- Douglas MacArthur razrešen poveljstva zaradi javnih izjav, ki so bile v nasprotju s politiko administracije
marec 1951 - 27. julij 1953
- Mirovni pogovori se nadaljujejo. 27. julija 1953 ni bil razglašen mir, temveč sta obe državi podpisali premirje in ZN so se umaknili.
žrtve v bližini Pusana
Izkrcanje sil ZN v Inčonu
Rezultati
| Država | Pozitivna | Negativni |
| ZDA | Ustavil je komunistično širitev. Grčija in Turčija sta se pridružili Natu. Ohranil Trumanovo doktrino. | To je bilo preveč agresivno in je druge države spravilo ob živce. |
| UN | Prvi večji uspeh. | Zmaga je mogoča le z nasiljem, ne pa z mirovnimi pogovori. |
| Obe Koreji | Severna Koreja je sklenila pogodbo s Kitajsko. Južna Koreja je ostala kapitalistična. | Veliko ljudi je umrlo, veliko premoženja je bilo uničenega. Ponovne združitve ni bilo. |
| Kitajska | Tuja vojna je združila državo in povečala ugled vladarjev. | Odnosi z ZSSR so se poslabšali. Izključitev iz Varnostnega sveta ZN. |
| ZSSR | Severna Koreja je ostala komunistična. Preizkusila je svoje letalske sile proti Združenim državam. | Odnosi s Kitajsko so se poslabšali. Izgubil je veliko denarja. |
Statistika
Skupna moč
- Približno število
Združeni narodi
- Južna Koreja - 603.000 vojakov
- Združene države Amerike - 327.000
- Velika Britanija - 14.200
- Kanada - 8.100
- Turčija - 5.500
- Avstralija - 2.300
- Filipini - 1.600
- Nova Zelandija - 1.400
- Nizozemska - 3.418
- Etiopija - 1.300
- Grčija - 1.250
- Kolumbija - 1.300
- Tajska - 1.200
- Belgija - 891
- Južna Afrika - 873
- Francija - 800
- Luksemburg - 44
- Skupaj - približno 972.000 vojakov
Komunistični
- Severna Koreja - 260.600
- Kitajska - 1.358.456
- Sovjetska zveza - 26.000
- Skupaj - 1.642.600 vojakov
Izgube
Združeni narodi
- Južna Koreja - 205.000 smrtnih žrtev - 905.800 ranjenih
- Združene države Amerike - 100.503 smrtnih žrtev - 92.073 ranjenih
- Združeno kraljestvo - 1.078 smrtnih žrtev - 2.674 ranjenih
- Turčija - 721 smrtnih žrtev - 2.109 ranjenih
- Kanada - 507 smrtnih žrtev - 1.001 ranjenih
- Avstralija - 380 smrtnih žrtev - 1.192 ranjenih
- Nova Zelandija - 34 smrtnih žrtev - 80 ranjenih
- Nizozemska - 150 smrtnih žrtev - 3 mrtvi
- Francija - 69 smrtnih žrtev
- Luksemburg - 2 smrtni žrtvi - 2 ranjena
·
Komunisti
- Severna Koreja - 257.806 smrtnih žrtev
- Kitajska - približno 25.000 smrtnih žrtev
- Sovjetska zveza - približno 300 smrtnih žrtev
Televizija
Priljubljena televizijska oddaja M*A*S*H je govorila o ameriških zdravnikih, ki so služili v korejski vojni. Oddaja je trajala dlje kot spopadi.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila korejska vojna?
O: Korejska vojna je bila državljanska vojna med Republiko Korejo (Južno Korejo) in Demokratično ljudsko republiko Korejo (ali Severno Korejo).
V: Kdaj je potekala korejska vojna?
O: Korejska vojna je potekala med 25. junijem 1950 in 27. julijem 1953.
V: Kdo je med vojno podpiral Južno Korejo?
O: Južno Korejo so podpirale oborožene sile več držav Združenih narodov pod poveljstvom Združenih držav Amerike.
V: Kdo je med vojno podpiral Severno Korejo?
O: Severno Korejo sta podpirali Ljudska republika Kitajska in Sovjetska zveza, zdravstveno podporo pa so nudile tudi Vzhodna Nemčija, Madžarska, Romunija, Češkoslovaška, Poljska, Bolgarija, Mongolija in druge države.
V: Koliko ljudi je bilo skupno ubitih med tem spopadom?
O: V tem spopadu je bilo skupaj ubitih več kot dva milijona Korejcev, večinoma v Severni Koreji.
V: Kateri voditelji so sodelovali v tem konfliktu?
O: Sever je vodil komunist Kim Il-Sung, ki sta mu pomagala predvsem kitajski Mao Zedong in sovjetski Josip Stalin. Jug je vodil nacionalist Syngman Rhee, ki so mu pomagale številne države Združenih narodov, zlasti ameriške sile, ki so vključevale oddelke svojih zračnih sil in mornarice.
V: Kdaj se je končala ta vojna?
O: Ta vojna se je končala 27. julija 1953, ko sta obe strani podpisali sporazum o premirju.
