Berlinska blokada (1948–1949): Sovjetska zapora in zahodni zračni most
Berlinska blokada je trajala od 24. junija 1948 do 12. maja 1949. Začela se je, ko je Sovjetska zveza trem zahodnim silam (Američanom, Britancem in Francozom) preprečila dostop po železnici in cestah do zahodno zasedenih delov Berlina. Blokada se je ustavila, ko so zahodne sile z letali prepeljale hrano in druge stvari, ki so jih ljudje potrebovali.
Vzroki blokade
V ozadju blokade je bilo več dejavnikov. Neposredni povod je bila monetarna reforma, ki so jo zahodne sile uvedle 21. junija 1948 v njihovih okupacijskih conah (uvod nove nemške valute, Deutsche Mark). Sovjetsko vodstvo je to videlo kot poskus ekonomske konsolidacije in povečanja vpliva zahodnih sil v Nemčiji in želelo je prisiliti zaveznike, da bi zapustili svoje upravne cone v Berlinu. Zato so Sovjeti 24. junija 1948 zapirali ceste, železnice in kanale, ki so povezovali zahodne dele Berlina z zahodnimi conami Nemčije.
Zračni most (Berlin Airlift)
Zahodne sile so se odločile, da ne bodo uporabljale sile za razbijanje blokade, ampak da bodo oskrbovanje Berlina vzdrževale z zračnim prevozom. Zaradi obstoječih zavezniških sporazumov so bili zračni koridorji do Berlina še vedno odprti, zato je bila izvedljiva obsežna akcija z letali – t. i. Berlin Airlift ali zračni most. Operacijo so organizirali ZDA in Velika Britanija (ameriška operacija je bila znana kot "Operation Vittles", Britanci so prispevali s svojimi enotami), kasneje pa je logistiko poenostavil in povečal General William H. Tunner.
Letališča, ki so bila ključna za dobavo, so bila Tempelhof (ameriško), Gatow (britansko) in pozneje tudi Tegel (francosko/medal), kjer so zgradili dodatne kapacitete, da bi povečali pretok tovora. Piloti in posadke so prevažali premog, hrano, zdravila in druge nujne potrebščine, pogosto v slabih vremenskih razmerah in pod pritiskom časovnih oken za pristanek.
Za zračni most so značilne impresivne številke: zavezniška letala so v približno 15 mesecih opravila več deset tisoč letov in v Berlin prepeljala več kot 2 milijona ton tovora. Na vrhuncu so bila po zraku dostavljena na tisoče ton potrebščin tedensko, kar je zahtevalo natančno koordinacijo in neprekinjeno nočno in dnevno letalsko dejavnost.
Med bolj znanimi zgodbami iz zračnega mostu je tudi dejanje ameriškega pilota Gail Halvorsena, znanega kot "Candy Bomber" ali "Rosinenbomber", ki je otrokom metel drobne paketke s sladkarijami in tako postal simbol humanosti med krizo.
Prenehanje blokade in posledice
Sovjetska stran je 12. maja 1949 blokado uradno preklicala, potem ko zavezniki niso popustili in je zračni most dokazal, da je vzdrževanje zahodnega Berlina mogoče brez predaje ozemlja. Zračni most je bil formalno končan pozneje istega leta, 30. septembra 1949.
Posledice blokade so bile dolgoročne: dogodek je zaostril razkol med vzhodom in zahodom ter pospešil utrjevanje hladne vojne. Okrepil je sodelovanje zahodnih sil pri preurejanju in konsolidaciji zahodne Nemčije ter je prispeval k ustanovitvi Zvezne republike Nemčije (FRG) in kasneje tudi NDR (Vzhodne Nemčije). Blokada in uspeh zračnega mostu sta postala simbol odpornosti zahodnih zaveznikov in pomembna zgodovinska etapa v procesu delitve Evrope po drugi svetovni vojni.
Povzetek: Berlinska blokada (1948–1949) je bila prva večja kriza hladne vojne. Sovjetska zapora kopenskih poti je pokazala, kako pomembno je bilo zavezniško sodelovanje in logistika; zračni most je rešil prebivalce zahodnega Berlina pred pomanjkanjem in hkrati utrdil politično delitev Evrope, ki je trajala več desetletij.
Okupacijska območja po letu 1945. Berlin je večnacionalno območje znotraj sovjetske cone
Povojna razdelitev Nemčije
Ko so se zavezniške sile sestale v Potsdamu, so se dogovorile, da bodo Nemčijo razdelile na štiri okupacijska območja: ameriško, britansko, sovjetsko in francosko. Tudi Berlin so razdelili na štiri območja. Berlin je bil obdan s sovjetskim okupacijskim območjem, zato je bil edini način za dostop do treh zahodnih nadzorovanih sektorjev vožnja skozi ozemlje pod sovjetskim nadzorom.
Vzroki
Sovjetska zveza je blokado začela, ker je menila, da zahodna polovica Nemčije (pod nadzorom Združenega kraljestva, ZDA in Francije) postaja premočna, saj je bila v celotni zahodni polovici nedavno uvedena enotna valuta - nemška marka. Sovjeti so bili zaskrbljeni, da bo enotna valuta pripomogla k hitrejšemu okrevanju gospodarstva zahodne polovice od škode, ki jo je povzročila druga svetovna vojna, in da se bo ta močnejša zahodna polovica sčasoma razvila v samostojno državo (na koncu se je to tudi zgodilo, imenovala se je Zahodna Nemčija). Rusi so želeli eno Nemčijo brez vojske, ki bi jo zlahka nadzorovali. Zaradi nacistične invazije na Sovjetsko zvezo je umrl vsak sedmi prebivalec Sovjetske zveze, zato so se Sovjeti bali, da bodo Velika Britanija, Francija in Amerika v prihodnosti poskušale izvesti lastno invazijo. Zato so želeli čim več ozemlja med seboj in Francijo, da bi se morebitna večja vojna odvijala v srednji Evropi in ne v Sovjetski zvezi, kjer bi lahko bili ubiti sovjetski civilisti (kar se je zgodilo med drugo svetovno vojno).
Nemčija ima veliko premoga in železa tudi ob meji s Francijo. Sovjeti so želeli premog in jeklo uporabiti za obnovo svoje države, vendar bi bili ti viri težko dostopni, če bi se zahodna polovica Nemčije spremenila v kapitalistično državo, zaveznico Velike Britanije, Francije in ZDA. Če bi bila Nemčija enotna nevtralna država, bi bil dostop do teh virov lažji, saj bi jo Sovjetska zveza lahko ustrahovala.
Kovanec za 1 nemško marko iz leta 1992. Nemška marka je bila uradna nemška valuta, dokler je leta 1999 ni nadomestil evro.
Berlinski zračni transport
24. junija 1948 je Sovjetska zveza preprečila dostop do treh sektorjev Berlina, ki so bili v rokah Zahoda. Prekinila je vse železniške in cestne poti, ki so potekale prek ozemlja pod sovjetskim nadzorom v Združenih državah Amerike. Blokirala je tudi rečne in kanalske poti do Baltskega morja. Zahodne sile so s Sovjeti sklenile pogodbo, ki je zagotavljala pravico do uporabe cest, železnic in vodnih poti.
Poveljnik ameriškega okupacijskega območja v Nemčiji, general Lucius D. Clay, je želel poslati nekaj tankov po avtocesti iz Zahodne Nemčije v Zahodni Berlin, z navodili, naj streljajo, če bodo ustavljeni ali napadeni. Predsednik Truman je to zavrnil, ker bi to lahko sprožilo vojno. Clay je moral prositi generala Curtisa LeMaya, poveljnika ameriških zračnih sil v Evropi, naj preveri, ali je letalski prevoz mogoč. General Albert Wedemeyer, načelnik generalštaba ameriške vojske, je bil ob začetku blokade v Evropi. V letih 1944-45 je bil poveljnik ameriških sil v Indiji in na Kitajskem. Vedel je za zavezniški zračni transport iz Indije čez Himalajo na Kitajsko. Zavzemal se je za začetek zračnega transporta.
Prvi polet zračnega prevoza je 26. junija 1948 opravilo dvaintrideset tovornih letal C-47. Prevažala so 80 ton tovora, vključno z mlekom, moko in zdravili.
V Berlin je bilo treba prepeljati toliko stvari, da so letala vzletala vsake tri minute. Če je letalo zgrešilo kraj pristanka, ni moglo obleteti letališča in poskusiti znova, ampak se je moralo vrniti v svojo bazo. To je bilo lažje in varneje, kot da bi zadržali letalo, ki je letelo za njim.
Ko so zavezniki ugotovili, da bo blokada trajala dlje kot predvidene tri tedne, so Američani za pomoč pri vzdrževanju najeli tudi nekdanje letalske mehanike Luftwaffe.
Pri prevozu so sodelovali britanski, ameriški, avstralski, kanadski, novozelandski in južnoafriški piloti. Francozi so se borili v svojih kolonijah v jugovzhodni Aziji in za prevoz niso mogli zagotoviti veliko letal. Namesto tega so v svojem sektorju na obali Tegelskega jezera zgradili novo in večje letališče. Gradnjo so končali v manj kot 90 dneh. Danes je to mednarodno letališče Berlin-Tegel.
Na stotine letal, ki so jih Berlinčani poimenovali Rosinenbomber ("bombniki z rozinami"), je bilo uporabljenih za prevoz najrazličnejšega tovora, od velikih zabojnikov do majhnih paketov sladkarij z majhnimi individualnimi padali, ki so bili namenjeni berlinskim otrokom in so na povratnih letih leteli iz Berlina.
Opravljenih je bilo 278.228 poletov, v Berlin pa je bilo dostavljenih 2.326.406 ton hrane in zalog, vključno z več kot 1,5 milijona ton premoga.
ZSSR je 11. maja 1949 opolnoči odpravila blokado. Vendar se je zračni transport končal šele 30. septembra 1949, saj so zahodne države želele v Zahodnem Berlinu zbrati dovolj zalog za primer, če bi ga Sovjeti znova blokirali.
Tri glavna berlinska letališča so bila Tempelhof v ameriškem sektorju, RAF Gatow v britanskem in Tegel v francoskem. Da bi bilo vse skupaj varno, je bila kontrola zračnega prometa nameščena na Tempelhofu. Začela je delovati tudi nova organizacija štirih sil, Berlinski center za varnost zračnega prometa (BASC). BASC je bil ukinjen šele leta 1990, ko se je Nemčija ponovno združila in je nadzor zračnega prometa prevzela običajna nemška civilna kontrola zračnega prometa.
Britanska operacija
Britanci so imeli približno 150 letal C-47 Dakota in 40 letal Avro Yorks. RAF je uporabljal tudi 10 kratkih sunderlandov in kasneje kratke leteče čolne hythe. Ti so leteli od Finkenwerderja na Labi pri Hamburgu do reke Havel. Leteči čolni so bili zasnovani tako, da so bili odporni na rjo in poškodbe zaradi vode, zato so bili zelo uporabni za prevoz soli v razsutem stanju, ki bi na drugih letalih zarjavela. Pozneje so bila uporabljena še številna druga letala in Britanci so do konca blokade prepeljali približno 100 000 ton tovora.
Nalaganje mleka na letalo, ki leti v Zahodni Berlin
Zračni koridorji do Berlina.
Pilot ameriških zračnih sil Gail Halvorsen, "Onkel Schoklade"
Spomenik berlinskega zračnega transporta v bližini letališča Tempelhof
Spomenik
Med blokado je umrlo 39 britanskih in 31 ameriških pilotov. Pred letališčem Tempelhof stoji spomenik z njihovimi imeni. Podobni spomeniki so tudi na vojaškem letališču Wietzenbruch pri Celju in v letalski bazi Rhein-Main.
V okviru operacije Berlin Airlift 1948/49 so izgubili življenje za svobodo Berlina.
- Luftbrückendenkmal, Tempelhof
Nato
Tegel je postal glavno letališče zahodnega Berlina, do leta 2007 pa se mu je pridružilo še prenovljeno letališče Berlin-Schoenefeld v Brandenburgu. Zaradi teh dveh letališč so zaprli Tempelhof, medtem ko Gatow ni več letališče in je zdaj v njem muzej nemške Luftwaffe. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja je imel Schoenefeld za zahodne državljane lastne prehode skozi berlinski zid.
Sorodne strani
- Berlin
- RAF Gatow
- Vzhodni Berlin
- Gail Halvorsen (znana tudi kot "Uncle Wiggle Wings the Candy Bomber")
- The Big Lift, film iz leta 1950 o zračnem transportu z ameriškega zornega kota.
- Bob Clarke (zgodovinar)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila berlinska blokada?
O: Berlinska blokada je trajala od 24. junija 1948 do 11. maja 1949, ko je Sovjetska zveza blokirala železniški in cestni dostop treh zahodnih sil do zahodno zasedenih delov Berlina.
V: Kdo so bile tri zahodne sile v času berlinske blokade?
O: Tri zahodne sile med berlinsko blokado so bile Američani, Britanci in Francozi.
V: Zakaj je Sovjetska zveza začela blokado?
O: Sovjetska zveza je blokado začela, ker je menila, da je monetarna reforma na treh nemških okupacijskih območjih, ki so jih nadzorovale zahodne sile, ki se je začela 21. junija 1948, naredila zahodne dele Nemčije premočne, in je želela zahod prisiliti, da zapustijo njihovo okupacijsko območje.
V: Kako so zahodne sile premagale blokado?
O: Zahodne sile so z letali prevažale hrano in druge stvari, ki so jih ljudje potrebovali za premagovanje blokade.
V: Kdaj se je berlinska blokada končala?
O: Berlinska blokada se je končala 11. maja 1949.
V: Zakaj so zahodne sile v času berlinske blokade hrano in druge potrebščine prevažale z letali, namesto da bi uporabile druga sredstva?
O: Zahodne sile so hrano in druge potrebščine prevažale z letali, ker je Sovjetska zveza blokirala cestni in železniški dostop.
V: Kako dolgo je trajala berlinska blokada?
O: Berlinska blokada je trajala od 24. junija 1948 do 11. maja 1949.
