Vzhodni Berlin (1945–1990): zgodovina, NDR in Berlinski zid

Vzhodni Berlin (1945–1990): zgodovina NDR, Berlinski zid, življenje za železno zaveso in pot do združitve Nemčije. Odkrijte ključne dogodke in kraje.

Vzhodni Berlin je bilo ime za vzhodni del Berlina med letoma 1949 in 1990. Ta del mesta je bil po drugi svetovni vojni pod upravo Sovjetske zveze in je nastal leta 1945, ko so zaveznice med porazom Nemčije razdelile Berlin na štiri okupacijske sektorje. Ameriški, britanski in francoski sektor je postal Zahodni Berlin, dejanski del Zahodne Nemčije, medtem ko je sovjetski sektor tvoril jedro prihodnje Vzhodne Nemčije (NDR). Čeprav je bil Vzhodni Berlin po mednarodnem pravu in po uradnem okupacijskem statusu še vedno del razdeljenega mesta, ga je vzhodnonemška država razglasila za glavno mesto Vzhodne Nemčije in ga pogosto označevala z zapisom Berlin, Hauptstadt der DDR. V zgodnjih letih po vojni se je včasih uporabljal tudi izraz "Demokratični sektor".

Okupacijski status in mednarodni odnosi

Zahodne zaveznice (ZDA, Velika Britanija in Francija) so priznanje sovjetske moči v Vzhodnem Berlinu omejevale na okupacijski status celotnega Berlina. Ofici­alno niso priznavale Vzhodnega Berlina kot glavnega mesta NDR in so zato v mednarodnih sporazumih raje uporabljale nevtralne izraze, kot je "sedež vlade". V šestdesetih letih so zahodni predstavniki včasih za glavno mesto Vzhodne Nemčije navedli okrožje Pankow, kjer so bile zbrane vladne uprave in predstavniške stavbe. Kljub temu so tri zahodne države v sedemdesetih letih odprle stalne predstavništva oziroma veleposlaništva v Vzhodnem Berlinu, čeprav to ni pomenilo priznanja mesta za uradno prestolnico.

Berlinski zid in delitev mesta

Rast napetosti med vzhodnim in zahodnim blokom je pripeljala do izgradnje berlinskega zidu, ki je od 13. avgusta 1961 do 9. novembra 1989 fizično ločeval Zahodni Berlin od Vzhodnega Berlina. Zid je postal simbol hladne vojne: ograja, betonski bloki, stražnice, območja smrti ob meji in nadzorni sistemi so preprečevali prehode med dvema deloma mesta. Vzhodnonemška država in varnostne službe so uvedle stroge prepise, nadzor gibanja in mejne preglede; hkrati pa so mnogi prebivalci poskušali bežati na zahod s številnimi vzorci pobegov, ki so vključevali tuneliranje, beg z vozili, skoke iz stavb ali nevarne prehode v noči.

Varnostne sile in politično življenje

Vzhodnonemška oblast je v mestu utrdila vpliv preko državnih organov, med katerimi je imela ključno vlogo Ministerstvo za državno varnost (Stasi). Stasi je vohunil, zbiral podatke in zatiral politične nasprotnike. Vzhodnonemška narodna ljudska armada (NPA) je imela prisotnost v Vzhodnem Berlinu, kar so trije zahodni poveljniki pogosto z uradnimi protesti izpostavljali kot kršitev dogovorjenega statusa mesta.

Dnevno življenje, urbanizem in kultura

Vzhodni Berlin je bil upravno in kulturno središče NDR. Tam so bile sedeži pomembnih ministrstev, muzejev, gledališč in univerz. V arhitekturi je bilo vidno prepletanje vojnih posledic, obnovitvenih del in socialistične monumentalnosti: široke avenije, kot je Karl-Marx-Allee, sovjetsko-inspirirana klasična fasadna monumentalnost ter poznejša masovna stanovanjska gradnja (Plattenbau). Alexanderplatz in Unter den Linden sta ostala pomembni točki javnega življenja. Hkrati so se prebivalci spopadali s pomanjkanjem blaga, omejenimi potrošniškimi možnostmi in centralno planirano ekonomijo, ki je vplivala na vsakodnevno življenje.

Upori, protesti in prelomi

Vzhodni Berlin je bil prizorišče več pomembnih dogodkov: leta 1953 je izbruhnil splošni delavski upor, ki ga je z vojaško silo zatrl sovjetski in vzhodnonemški režim. V osemdesetih letih so rasle gospodarske težave in politična nezadovoljstva, kar je pripeljalo do množičnih demonstracij leta 1989. Hkrati so dogodki, kot je odprtje meja v Madžarski in množični odhodi vzhodnih Nemcev preko druge trase, prispevali k verižni reakciji, ki je končno vodila do padca zidu 9. novembra 1989.

Pad zida in združitev

Pad berlinskega zidu je bil simbolični začetek konca delitve Nemčije. Po propadu zidu je sledilo hitro politično dogovarjanje; procesa nemške združitve sta se dotaknili mednarodni pogovori in notranja reforma. 3. oktobra 1990 sta se združili Zahodna in Vzhodna Nemčija, Vzhodni Berlin pa je prenehal obstajati kot ločen upravni entitet — mesto Berlin je ponovno postal enoten urbani in politični organizem v zedinjeni Nemčiji.

Zapustni vpliv

Vzhodni Berlin je pustil trajen pečat v urbani krajini, družbeni zgodovini in spominu prebivalcev. Sledi NDR so še vedno vidne v arhitekturi, industrijskih območjih, demografiji in kulturnih praksah. Proces soočanja z zgodovino NDR, vključno z vlogo Stasi in omejitvami režima, je obnova spomina in javna razprava, ki traja še naprej.

Vzhodni Berlin danes

Od združitve je nemška vlada porabila veliko denarja za ponovno združitev obeh delov mesta ter prilagoditev storitev in stavb v nekdanjem Vzhodnem Berlinu standardom v Zahodnem Berlinu. Med vzhodnim in zahodnim Berlinom še vedno obstajajo razlike. V vzhodnem Berlinu je veliko več predvojnih stavb, nekatere še vedno kažejo znake vojne škode. Tudi arhitekturni slog, ki je bil uporabljen v celotni NDR, se je zelo razlikoval od tistega, ki je bil uporabljen pri obnovi Zahodnega Berlina.

V številnih vzhodnonemških mestih so ulice poimenovali po socialističnih junakih. Po združitvi so jih veliko spremenili, vendar so nekatere, kot so Karl-Marx-Allee, Rosa-Luxemburg-Platz in Karl-Liebknecht-Straße, ostale.

Eden od načinov, kako lahko vsakdo ugotovi, ali je v starem vzhodnem ali zahodnem Berlinu, je pogled na semaforje. Vzhodni Berlin je uporabljal posebne vzorce semaforjev za pešce, imenovane "Ampelmännchen". Berlinska vlada je želela vzhodnonemško signalizacijo odpraviti, vendar je veliko ljudi temu nasprotovalo in zdaj so Ampelmännchen vidni tudi v Zahodnem Berlinu.

Apartmaji Karl Marx Allee

Komandanti berlinske sovjetske cone

Ime	Termstart	Rok trajanja
Nikolaj Berzarin	2. maj 1945	16. junij 1945
Aleksandr Gorbetov	17. junij 1945	19. november 1945
Dimitrij Smirnov	19. november 1945	1. april 1946
Aleksandr Kotikov	1. april 1946	7. junij 1950
Sergey Dienghin	7. junij 1950	april 1953
Pavel Dibrova	april 1953	23. junij 1956
Andrey Chamov	28. junij 1956	26. februar 1958
Matvey Zakharov	26. februar 1958	9. maj 1961
Andrey Soloviev	9. maj 1961	22. avgust 1962
Helmut Poppe	22. avgust 1962	31. maj 1971
Artur Kunath	1. junij 1971	31. avgust 1978
Karl-Heinz Drews	1. september 1978	31. december 1988
Wolfgang Dombrowski	1. januar 1989	30. september 1990
Detlef Wendorf	1. oktober 1990	2. oktober 1990

Marx-Engels-Platz in Palast der Republik v Vzhodnem Berlinu poleti 1989. V ozadju je viden televizijski stolp (Fernsehturm)

Občine Vzhodnega Berlina

Ob združitvi Nemčije je Vzhodni Berlin obsegal okrožja

• Friedrichshain
• Hellersdorf (od leta 1986)
• Hohenschönhausen (od leta 1985)
• Köpenick
• Lichtenberg
• Marzahn (od leta 1979)
• Mitte
• Pankow
• Prenzlauer Berg
• Treptow
• Weißensee

Občine Vzhodnega Berlina

Vprašanja in odgovori

V: Kako se je imenoval vzhodni del Berlina med letoma 1949 in 1990?

V: Kateri državi je služil kot glavno mesto?

V: Kako je bil Vzhodni Berlin ločen od Zahodnega Berlina?

V: Kako so zahodni zavezniki imenovali Vzhodni Berlin?

V: Ali so ga priznali kot glavno mesto Vzhodne Nemčije?

V: Kje se nahaja Pankow?

V: Kdaj je Vzhodni Berlin prenehal obstajati?

Išči po črki