Nemčija 1945–1949 po drugi svetovni vojni: zasedba in razdelitev
Nemčija 1945–1949: podrobna zgodba o zasedbi, razdelitvi na štiri okupacijske cone, zavezniških silah in začetkih hladne vojne. Sledi ključnim dogodkom in posledicam.
Po drugi svetovni vojni je bila nacistična Nemčija zahodno od črte Odra-Nisa razdeljena na štiri okupacijska območja. To je bilo dogovorjeno v Londonu septembra 1944.
Zasedle so jih zavezniške sile, ki so premagale Nemčijo (Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike), ter Francija. V obdobju 1945-1949 je bilo to storjeno v upravne namene.
V zadnjih tednih bojev v Evropi so ameriške sile dejansko presegle predhodno dogovorjene meje okupacijskega območja, včasih tudi za 200 milj. Po približno dveh mesecih zadrževanja nekaterih območij, ki naj bi bila v sovjetski coni, so se ameriške sile julija 1945 umaknile.
Organizacija uprave in vloga Zavezniškega nadzornega sveta
Veliko območje Nemčije je bilo po vojni upravno razdeljeno na štiri cone, vsaka pod neposrednim vojaškim nadzorom ene od zavezniških sil. Glavni cilj delitve je bil razorožitev, razgradnja nacistične organizacijske strukture ter začetek procesa denacifikacije, demilitarizacije, demokratizacije in decentralizacije. Za skupno upravljanje teh vprašanj je bil ustanovljen Zavezniški nadzorni svet (Allied Control Council), v katerem so sodelovali predstavniki vseh štirih zmagovalk.
Berlin kot poseben primer
Tudi mesto Berlin je bilo razdeljeno na štiri sektorje, četudi je bilo geografsko v sovjetski coni. To je ustvarilo trajno napetost: zahodne sile so v zahodnih sektorjih ohranile politično in gospodarsko povezavo z zahodnimi conami, medtem ko je Sovjetska zveza vzpostavila svojo upravo v vzhodnem sektorju.
Potsdamska konferenca in ključne politike
Na Potsdamski konferenci (julij–avgust 1945) so zavezniške sile potrdile osnovne smernice okupacije: odškodnine in reparacije, demontaža industrije v sovjetski coni, prenos oblasti na lokalne demokratične organe, procesi proti vodilnim nacistom (npr. Nürnberški procesi) ter množične preselitve prebivalstva z vzhoda. Velik del nemškega ozemlja vzhodno od črte Odra–Nisa je bil dejansko pod nadzorom Poljske in Sovjetske zveze, kar je povzročilo obsežne premestitve nemškega prebivalstva.
Gospodarstvo, valuta in pot do delitve
V praksi so se v različnih conah uveljavile različne gospodarske politike. ZDA in VB sta 1. januarja 1947 izvedli gospodarstvo povezovalne ukrepe, ki so vodili v tako imenovano bizono (združeni upravni in gospodarski prostor ameriške in britanske cone). Kasneje so se zahodne cone še bolj povezale, medtem ko je Sovjetska zveza izvajala odškodninske in demontažne politike v svoji coni. Leta 1948 je uvedba valutne reforme v zahodnih conah (uvoz nove valute) ter posledični sovjetski odziv privedla do berlinske blokade (junij 1948 – maj 1949) in zahodne letalske mostu, ki je oskrboval zahodni Berlin.
Posledice za prebivalstvo in demografija
Obdobje 1945–1949 je bilo zaznamovano z velikimi demografskimi spremembami: množične izselitve in izgon Nemcev iz vzhodnih območij ter iz sosednjih držav (Poljska, Češkoslovaška) — ocenjuje se, da je bilo iz teh območij izgnanih ali preseljenih več milijonov ljudi. Poleg tega so potekali postopki denacifikacije, usposabljanja novih upravnih struktur in začetek rekonstrukcije uničene infrastrukture.
Nastanek dveh nemških držav
Napetosti med Sovjetsko zvezo ter zahodnimi zaveznicami so skozi leta 1947–1949 naraščale, manjše politične in gospodarske integracije zahodnih con pa so privedle do formalizacije delitve. Leta 1949 sta nastali dve državi: na zahodu Federalna republika Nemčija (Bundesrepublik Deutschland) (maj 1949) in na vzhodu Nemška demokratična republika (Deutsche Demokratische Republik) (oktober 1949). Okupacijske cone so bile sprva zamišljene kot začasne upravne enote, a sta se zaradi nasprotujočih si interesov zaveznikov preoblikovali v trajnejšo politično ločitev.
Povzetek
Med letoma 1945 in 1949 je bila Nemčija razdeljena na štiri okupacijske cone, kar je bilo namenjeno nadzoru, demilitarizaciji in prestrukturiranju države po vojni. Različne politike v vzhodni in zahodni coni, gospodarske reforme, humanitarne posledice preselitev ter politične napetosti so postopoma vodile v končno delitev države in nastanek dveh ločenih nemških držav v drugi polovici leta 1949.
Sorodne strani
- Ameriško okupacijsko območje
- Britansko okupacijsko območje
- Sovjetska okupacijska cona
Vprašanja in odgovori
V: Kako je bila po drugi svetovni vojni razdeljena nacistična Nemčija?
O: Nacistična Nemčija zahodno od črte Odra-Nisa je bila razdeljena na štiri okupacijska območja.
V: Kdaj je bila dogovorjena razdelitev nacistične Nemčije?
O: O delitvi nacistične Nemčije so se dogovorili septembra 1944 v Londonu.
V: Kdo je zasedel štiri območja v nacistični Nemčiji?
O: Štiri območja v nacistični Nemčiji so zasedle zavezniške sile, ki so premagale Nemčijo (vključno s Sovjetsko zvezo, Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike), ter Francija.
V: Kako dolgo je trajala okupacija nacistične Nemčije?
O: Okupacija nacistične Nemčije je trajala štiri leta, od leta 1945 do 1949.
V: Ali so ameriške sile spoštovale predhodno dogovorjene meje okupacijskih območij?
O: Ne, ameriške sile so presegle predhodno dogovorjene meje okupacijskega območja, včasih celo za 200 milj.
V: Ali so se ameriške sile umaknile z nekaterih območij, ki naj bi bila v sovjetski coni?
O: Da, ameriške sile so se po približno dveh mesecih zadrževanja umaknile z nekaterih območij, ki naj bi bila v sovjetski coni.
V: Kdaj so se ameriške sile umaknile z nekaterih območij, ki naj bi bila na sovjetskem območju?
O: Ameriške sile so se julija 1945 umaknile z nekaterih območij, ki naj bi bila na sovjetskem območju.
Iskati