Ponovna združitev Nemčije

Med hladno vojno (1945-1989)

Po drugi svetovni vojni so zmagovalci določili štiri zavezniške okupacijske cone v Nemčiji. Leta 1949 so se francoska, britanska in ameriška cona združile v Zvezno republiko Nemčijo, znano tudi kot "Zahodna Nemčija", sovjetska cona pa je postala samostojna država, znana kot Nemška demokratična republika ali "Vzhodna Nemčija".

Med hladno vojno je bila Zahodna Nemčija demokratična država (politiki so bili izvoljeni na svobodnih volitvah), bila je zaveznica Združenih držav Amerike in imela kapitalistični gospodarski sistem (podjetja so bila v lasti državljanov). Vzhodna Nemčija je bila komunistična država, enopartijska država. Komunistična stranka je vladala ves čas, volitve so bile le za nameček, vsa podjetja pa so bila v državni lasti. Tako kot druge države sovjetskega bloka jo je nadzorovala Sovjetska zveza.

Potem ko je zahodnonemško gospodarstvo v petdesetih letih prejšnjega stoletja začelo vse hitreje rasti, medtem ko vzhodnonemškemu gospodarstvu ni šlo tako dobro, se je veliko ljudi preselilo iz vzhodne v zahodno Nemčijo. Da bi ustavile to izseljevanje, so vzhodnonemške sile leta 1961 zaprle mejo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Ta meja je bila del železne zavese. Med letoma 1961 in 1989 je bilo zapustiti Vzhodno Nemčijo zelo težko in zelo nevarno. Uradna odobritev izselitve iz Vzhodne Nemčije je trajala več let, ljudi, ki so zaprosili za dovoljenje, pa je pogosto vohunila vzhodnonemška policija. Veliko ljudi, ki so poskušali pobegniti čez mejo, so tam ustrelili in ubili.

Padec zidu (1989)

Leta 1989 je sovjetski voditelj Mihail Gorbačov začel odpirati Sovjetsko zvezo Zahodu. Številne komunistične države so sledile njegovemu zgledu. Vzhodna Nemčija je skušala ta trend ignorirati, vendar so leta 1989 v državi naraščali javni protesti. Po nekaj prizadevanjih za ohranitev stabilnosti države je bila meja končno odprta 9. novembra 1989. Preobrazba Vzhodne Nemčije v demokratično državo se je začela skoraj takoj. V naslednjih 11 mesecih so se Vzhodna in Zahodna Nemčija, Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike in Sovjetska zveza pogajale o pogojih združitve, pot k ponovni združitvi pa je odprla Pogodba o končni ureditvi glede Nemčije, imenovana tudi Pogodba dva plus štiri, ki so jo podpisale obe nemški državi in štiri vojne zaveznice.

Ponovna združitev

V zahodnonemški ustavi (Grundgesetz) sta bili zapisani dve možnosti združitve:

• Oblikovanje nove države z novo ustavo.
• nove zvezne dežele se pridružijo obstoječi Zvezni republiki Nemčiji.

Izbrana je bila druga možnost in 3. oktobra 1990 ob 00:01 se je pet novih zveznih dežel Brandenburg, Mecklenburg-Vorpommern, Saška, Saška-Anhalt, Turingija in združeni Berlin uradno pridružilo Zvezni republiki Nemčiji. Nemška demokratična republika je takrat prenehala obstajati.