Ponovna združitev Nemčije: zgodovina in pomen (3. oktober 1990)
Ponovna združitev Nemčije (3. oktober 1990): poglobljena zgodovina, politični in družbeni pomen ter dolgoročni vplivi združitve na sodobno Nemčijo.
Ponovna združitev Nemčije (nemško: Deutsche Wiedervereinigung) je zgodovinski pojem. Združitev pomeni, da dva ali več delov postaneta eno. Ponovna združitev Nemčije je združitev dveh delov Nemčije.
Po drugi svetovni vojni je bila Nemčija razdeljena na dve državi. Ena je bila Zvezna republika Nemčija (ZRN), imenovana tudi "Zahodna Nemčija". Drugi del je bila Nemška demokratična republika (NDR), imenovana tudi "Vzhodna Nemčija". Ponovna združitev Nemčije se je zgodila 3. oktobra 1990, ko so vzhodnonemške države postale del Zvezne republike Nemčije.
Zgodovinski ozadje
Po kapitulaciji Nemčije leta 1945 so zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija) razdelile Nemčijo na okupacijske cone. Razlike v političnem in gospodarskem računanju med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo so privedle do nastanka dveh ločenih držav: 1949 Zvezne republike Nemčije (ZRN) na zahodu in Nemške demokratične republike (NDR) na vzhodu. Berlin, čeprav znotraj sovjetske cone, je bil prav tako razdeljen.
Pot do združitve
V letih hladne vojne sta državi obstajali ločeno skoraj štiri desetletja. Vzhodnonemška vlada je gradila strožji nadzor nad državljani, kar je leta 1961 pripeljalo do gradnje Berlinskega zidu. V poznih osemdesetih letih so se v sovjetskem bloku pojavile politične spremembe—reforme v Sovjetski zvezi (glasnost in perestrojka) in rast nezadovoljstva v vzhodnem bloku. V NDR so množični protesti (znani kot "montagske demonstracije") in mirna revolucija povzročili politično spremembo.
Ključni mejnik je bil padec Berlinskega zidu 9. novembra 1989, ko so meje med vzhodom in zahodom začasno odprli, kar je sprožilo verigo dogodkov proti združitvi.
Pravni in mednarodni okvir združitve
- Denarna unija: 1. julija 1990 je bila uvedena nemška marka (Deutsche Mark) v NDR, kar je pospešilo gospodarsko in institucionalno povezovanje.
- Enotni sporazum (Einigungsvertrag): Sporazum med ZRN in NDR, ki je formalno določil pogoje vstopa vzhodnih zveznih dežel v ZRN, je bil podpisan poleti 1990 in je stopil v veljavo 3. oktobra 1990.
- Mednarodna priznanja – Pogodba "2+4": Pogodba o končni ureditvi zadev glede Nemčije (pogosto imenovana "2+4" pogodba) so sklenile obe nemški državi in štiri zaveznice iz druge svetovne vojne (ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija). Ta dogovor je uredil zunanjo suverenost združene Nemčije, priznanje meja in pogoje za umik zavezniških pravic.
- Pravni način združitve: Vzhodne zvezne dežele so 3. oktobra 1990 vstopile v Zvezno republiko Nemčijo z uporabo določb ZRN (pristop po določilih temeljne ustave/Zakona o državi).
Glavni politični akterji
Pomembne osebe v procesu so bile med drugim kancler ZRN Helmut Kohl, zadnji predsednik vlade NDR Lothar de Maizière ter voditelji držav zaveznikov, ki so soglašali s pogodbo "2+4". Politični sporazumi so bili podprti tudi z različnimi družbenimi gibanji in široko javno podporo združitvi.
Posledice in pomen
Ponovna združitev Nemčije je imela globoke posledice:
- Konec delitve Evrope: Združitev je simbolično in dejansko označila konec hladnovojne delitve Evrope in prispevala k novemu urejanju evropske varnosti ter političnih odnosov.
- Gospodarska integracija: Prenos zahodnih institucij in tržnih mehanizmov je bil zahteven. Vzhodne dežele so doživele strukturne prilagoditve, investicije, a tudi visoko brezposelnost in socialne stiske. Proces integracije traja več let in je v družbi sprožil razmišljanja o razlikah med "zahodom" in "vzhodom".
- Družbeni in kulturni učinki: Pojavila se je tudi nostalgija po nekaterih vidikih življenja v NDR (s pojavom, ki mu pravijo "Ostalgie"). Hkrati je združitev prinesla svobodo gibanja, večje politične in osebne možnosti za prebivalce bivše NDR ter širitev demokratičnih institucij.
- Mednarodni pomen: Združena Nemčija je postala pomemben član Evropske unije in zveze NATO, kar je vplivalo na ravnotežje moči v Evropi in globalno politiko.
Spominski dan
3. oktober je v Nemčiji državni praznik, imenovan Tag der Deutschen Einheit (Dan nemške enotnosti). Ta dan vsako leto spominja na uradno združitev leta 1990 in predstavlja tudi priložnost za refleksijo o dosežkih ter izzivih povezanih s procesom združitve.
Povzetek
Ponovna združitev Nemčije 3. oktobra 1990 ni bila zgolj administrativni akt, temveč kompleksen proces z vsemi političnimi, gospodarskimi in družbenimi posledicami. Združenje je zaključilo dolgo obdobje delitve in začelo novo poglavje v zgodovini Nemčije ter Evrope. Proces združitve še danes vpliva na notranjo politiko, gospodarstvo in identiteto države.
Delitev Nemčije, 1949. Zahodno Nemčijo (modra) sestavljajo ameriška, britanska in francoska cona (brez Sare), Vzhodna Nemčija (rdeča) je nastala iz sovjetske cone
Med hladno vojno (1945-1989)
Po drugi svetovni vojni so zmagovalci določili štiri zavezniške okupacijske cone v Nemčiji. Leta 1949 so se francoska, britanska in ameriška cona združile v Zvezno republiko Nemčijo, znano tudi kot "Zahodna Nemčija", sovjetska cona pa je postala samostojna država, znana kot Nemška demokratična republika ali "Vzhodna Nemčija".
Med hladno vojno je bila Zahodna Nemčija demokratična država (politiki so bili izvoljeni na svobodnih volitvah), bila je zaveznica Združenih držav Amerike in imela kapitalistični gospodarski sistem (podjetja so bila v lasti državljanov). Vzhodna Nemčija je bila komunistična država, enopartijska država. Komunistična stranka je vladala ves čas, volitve so bile le za nameček, vsa podjetja pa so bila v državni lasti. Tako kot druge države sovjetskega bloka jo je nadzorovala Sovjetska zveza.
Potem ko je zahodnonemško gospodarstvo v petdesetih letih prejšnjega stoletja začelo vse hitreje rasti, medtem ko vzhodnonemškemu gospodarstvu ni šlo tako dobro, se je veliko ljudi preselilo iz vzhodne v zahodno Nemčijo. Da bi ustavile to izseljevanje, so vzhodnonemške sile leta 1961 zaprle mejo med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Ta meja je bila del železne zavese. Med letoma 1961 in 1989 je bilo zapustiti Vzhodno Nemčijo zelo težko in zelo nevarno. Uradna odobritev izselitve iz Vzhodne Nemčije je trajala več let, ljudi, ki so zaprosili za dovoljenje, pa je pogosto vohunila vzhodnonemška policija. Veliko ljudi, ki so poskušali pobegniti čez mejo, so tam ustrelili in ubili.
Padec zidu (1989)
Leta 1989 je sovjetski voditelj Mihail Gorbačov začel odpirati Sovjetsko zvezo Zahodu. Številne komunistične države so sledile njegovemu zgledu. Vzhodna Nemčija je skušala ta trend ignorirati, vendar so leta 1989 v državi naraščali javni protesti. Po nekaj prizadevanjih za ohranitev stabilnosti države je bila meja končno odprta 9. novembra 1989. Preobrazba Vzhodne Nemčije v demokratično državo se je začela skoraj takoj. V naslednjih 11 mesecih so se Vzhodna in Zahodna Nemčija, Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike in Sovjetska zveza pogajale o pogojih združitve, pot k ponovni združitvi pa je odprla Pogodba o končni ureditvi glede Nemčije, imenovana tudi Pogodba dva plus štiri, ki so jo podpisale obe nemški državi in štiri vojne zaveznice.
Ponovna združitev
V zahodnonemški ustavi (Grundgesetz) sta bili zapisani dve možnosti združitve:
- Oblikovanje nove države z novo ustavo.
- nove zvezne dežele se pridružijo obstoječi Zvezni republiki Nemčiji.
Izbrana je bila druga možnost in 3. oktobra 1990 ob 00:01 se je pet novih zveznih dežel Brandenburg, Mecklenburg-Vorpommern, Saška, Saška-Anhalt, Turingija in združeni Berlin uradno pridružilo Zvezni republiki Nemčiji. Nemška demokratična republika je takrat prenehala obstajati.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj pomeni izraz "ponovna združitev Nemčije"?
O: Ponovna združitev Nemčije je zgodovinski izraz, ki se nanaša na združitev dveh delov Nemčije.
V: Kdaj je prišlo do ponovne združitve Nemčije?
O: Ponovna združitev Nemčije se je zgodila 3. oktobra 1990, ko so vzhodnonemške države postale del Zvezne republike Nemčije.
V: Katera sta bila dva dela Nemčije po drugi svetovni vojni?
O: Po drugi svetovni vojni je bila Nemčija razdeljena na dve državi - Zvezno republiko Nemčijo (ZRN), znano tudi kot "Zahodna Nemčija", in Nemško demokratično republiko (NDR), znano tudi kot "Vzhodna Nemčija".
V: Kako sta se Zahodna in Vzhodna Nemčija združili?
O: Zahodna in Vzhodna Nemčija sta se združili, ko so se vzhodnonemške države 3. oktobra 1990 pridružile Zvezni republiki Nemčiji.
V: Katera druga imena se uporabljajo za Zahodno in Vzhodno Nemčijo?
O: Zahodno Nemčijo včasih imenujemo "Zvezna republika Nemčija" ali "ZRN", Vzhodno Nemčijo pa "Nemška demokratična republika" ali "NDR".
V: Zakaj je bila leta 1990 potrebna ponovna združitev?
O: Leta 1990 je bila združitev potrebna, ker sta se obe strani dogovorili, da bi bilo za obe državi koristno, če bi bili združeni pod eno vlado.
Iskati