Pogodba o končni ureditvi glede Nemčije
Pogodba o končni ureditvi glede Nemčije (nemško: Vertrag über die abschließende Regulung in bezug auf Deutschland francosko: Traité portant règlement définitif concernant l'Allemagne rusko: Včasih se Pogodba 2 + 4 imenuje tudi Pogodba o dokončnem urejanju v zvezi z Nemčijo.
Podpisali so jo obe Nemčiji (Zahodna in Vzhodna) ter štiri vojne zaveznice (Francija, ZDA, Združeno kraljestvo in Sovjetska zveza (ZSSR)) 12. septembra 1990 v Moskvi v ZSSR.
S pogodbo se je uradno končala druga svetovna vojna. Zavezniki druge svetovne vojne so se odpovedali pooblastilom in dolžnostim, ki so jih imeli v obeh Nemčiji in Berlinu, saj so se z nacistično kapitulacijo leta 1945 boji v drugi svetovni vojni končali.
Pogodbo je podpisalo šest držav, vendar jo je ratificiralo (potrdilo) le pet. Nemčija se je namreč 3. oktobra 1990, tri tedne po podpisu pogodbe, združila pod enotno vlado.
Pogodba je omogočila združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije v eno državo. V njej je bilo zapisano, da bo Nemčija delovala miroljubno in ne bo začela vojn. Nemčija je obljubila, da bo omejila velikost svoje vojske, mornarice in letalstva ter da ne bo izdelovala jedrskih bomb.
Pogodba je določala tudi smernice za premestitev tujih enot, ki so bile v Nemčiji. ZSSR je morala do leta 1994 iz vzhodne Nemčije in vzhodnega Berlina umakniti vse svoje enote. Tri zahodne zaveznice so bile pozvane, naj svoje enote zadržijo v Berlinu, dokler Sovjeti ne odidejo. Nemčija je tudi obljubila, da ne bo dovolila premikanja Natovih enot v vzhodno Nemčijo, prav tako pa na vzhodu ne bo dovolila uporabe nekaterih vrst orožja.
Pogodba določa tudi meje Nemčije, nemška vlada pa je potrdila, da bo pogodba o meji med državama, ki jo je leta 1970 sklenila s Poljsko, ostala v veljavi.
Pogodba je začela veljati 15. marca 1991 in Nemčija je postala popolnoma suverena (to pomeni, da je lahko nadzorovala vse na svojem ozemlju, vključno z Berlinom).
Nemška ratifikacija pogodbe 2+4
Vprašanja in odgovori
V: Kako se včasih imenuje Pogodba o dokončni ureditvi razmerij z Nemčijo?
O: Pogodba o dokončni ureditvi razmerij z Nemčijo se včasih imenuje Pogodba 2 + 4.
V: Kdo je podpisal pogodbo?
O: Pogodbo sta podpisali obe Nemčiji (zahodna in vzhodna) ter štiri vojne zaveznice (Francija, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Sovjetska zveza).
V: Kdaj je začela veljati?
O: Pogodba je začela veljati 15. marca 1991.
V: Kaj je omogočala?
O: Pogodba je omogočila združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije v eno državo.
V: Kaj je Nemčija obljubila glede svojih vojaških sil?
O: Nemčija je obljubila, da bo omejila velikost svoje vojske, mornarice in letalstva ter da ne bo izdelovala jedrskih bomb.
V: Kaj so v zvezi s to pogodbo morali storiti tuji vojaki?
O: ZSSR je morala do leta 1994 iz vzhodne Nemčije in vzhodnega Berlina umakniti vse svoje enote, tri zahodne zaveznice pa so morale svoje enote obdržati v Berlinu do odhoda Sovjetov.
V: Kaj je ta pogodba določala glede meja med državami?
O: Ta pogodba je določila smernice za premestitev tujih vojaških enot, ki so bile v Nemčiji, in določitev nemških meja; potrdila je tudi, da bo prejšnji sporazum o meji med Poljsko in Nemčijo iz leta 1970 ostal v veljavi.
