Triindvajsti amandma ZDA: volilni glasovi okrožja Kolumbija

Oddelek 1.
Okrožje, v katerem je sedež vlade Združenih držav Amerike, se imenuje na način, ki ga določi kongres:

Število elektorjev predsednika in podpredsednika je enako celotnemu številu senatorjev in predstavnikov v kongresu, do katerega bi bilo okrožje upravičeno, če bi bilo država, vendar nikakor ne več kot najmanj naseljena država; ti so poleg tistih, ki jih imenujejo države, vendar se za namene volitev predsednika in podpredsednika štejejo za elektorje, ki jih imenuje država; sestajajo se v okrožju in opravljajo naloge, kot jih določa dvanajsti člen amandmaja.

Oddelek 2.
Kongres je pristojen za izvajanje tega člena z ustrezno zakonodajo.

Ob ratifikaciji ustave je bilo glavno mesto države New York. Vendar pa člen 1, oddelek 8, klavzula 17 ustave določa: {{citat:Kongres ima pristojnost ... izvajati izključno zakonodajo v vseh primerih nad ­okrožjem (ki ­ne presega deset kvadratnih milj), ki lahko s cesijo posameznih držav in sprejemom ­kongresa postane sedež ­vlade Združenih držav ...}}

Izbira lokacije za novo prestolnico je bila politični kompromis. Alexander Hamilton, prvi minister za finance, in bankirji, predvsem iz severovzhoda, so dosegli, da je bila Banka Združenih držav nameščena v Filadelfiji. V zameno bi bilo posebno okrožje Columbia na reki Potomac, ki bi bilo bližje južnim državam in bi ga nadzoroval kongres.

Washington DC je bil ustanovljen 16. julija 1790 na mestu, ki ga je izbral George Washington. Imenoval je tri komisarje, ki so mesto pripravili za novo vlado, predvideno za leto 1800. Med tem je bila od leta 1790 do leta 1800 glavno mesto Filadelfija.

Leta 1800 je okrožje Columbia po načrtih postalo prestolnica države. Takrat je imela le okoli 5.000 prebivalcev. Kot okrožje in zvezno ozemlje ni imelo lokalne ali državne uprave. Prav tako niso mogli glasovati na zveznih volitvah.

Sprememba XXIII, ki jo je kongres sprejel 17. junija 1960, zvezne države pa ratificirale 29. marca 1961, za namene volilnega kolegija okrožje Kolumbija obravnava enako, kot če bi bilo zvezna država. To daje državljanom okrožja pravico do glasovanja na predsedniških volitvah. S tem amandmajem okrožje ne postane zvezna država, temveč dobi enako število elektorjev, kot če bi bilo zvezna država. Vendar v skladu z amandmajem ne več kot najmanjša država. Sprememba ne daje državljanom okrožja nobenega predstavništva v kongresu. Kongres še naprej upravlja okrožje.

Medtem ko je okrožje Kolumbija ob sprejemu leta 1961 veljalo za politično nevtralno, se je od takrat močno nagnilo k demokratski stranki. Afroameričani so volili v večjem številu kot v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. Po podatkih popisa iz leta 1970 je bilo 71 % zveznega okrožja temnopoltih, kar je dramatičen skok. Zato je okrožje na vseh predsedniških volitvah od leta 1964 poslalo svoje 3 elektorske glasove demokratskemu kandidatu. Vendar se volilni glasovi okrožja še niso izkazali za odločilne na predsedniških volitvah. Najmanjša večina glasov v volilnem kolegiju, ki jo je od ratifikacije triindvajsetega amandmaja dobil demokratski predsednik, je bila večina 56 glasov, ki jo je dosegel Jimmy Carter v 1976.