Demokratska stranka ZDA: zgodovina, ideologija, predsedniki

Demokratska stranka ZDA: zgodovina, ideologija in predsedniki — pregled razvoja stranke, ključnih idej in profilov 14 predsednikov ter sodobnih progresivnih gibanj.

Demokratska stranka Združenih držav Amerike je ena od dveh največjih političnih strank v Združenih državah Amerike. Druga je republikanska stranka. V ZDA deluje tudi več manjših političnih strank, znanih kot tretje stranke. Podporniki te stranke so znani kot demokrati.

Osnovne informacije in organizacija

Demokratski nacionalni odbor (DNC) je osrednji organ stranke, ki usklajuje večino dejavnosti demokratske stranke v vseh 50 zveznih državah ZDA. Stranka ima zvezne, državne in lokalne odbore, člani pa so organizirani tudi v posebne interestne skupine in frakcije glede na ideološke preference. Vsaka štiri leta stranka organizira nacionalno konvencijo, na kateri formalno potrdi svojega kandidata za predsednika. Postopek izbire kandidata vključuje primarne volitve in caucuse v posameznih zveznih državah ter sistem delegatov (v preteklosti so obstajali tudi superdelegati, pri čemer so bila pravila po 2016. deloma spremenjena).

Zgodovina

Demokratska stranka izhaja iz političnih gibanj zgodnjega 19. stoletja in se je uveljavila kot neposredna naslednica delov gibanja okoli predsednika Andrewa Jacksona v 1820‑ih, ki je kronološko vodilo do ustanovitve sodobne stranke okoli leta 1828. V zgodnjih obdobjih je bila stranka pogosto povezana s kmetijstvom in interesom prebivalcev južnih in zahodnih regij. V 20. stoletju so ključne prelomnice oblikovale identiteto stranke:

• epoka New Deal Franklina D. Roosevelta v 1930‑ih, ki je stranko preusmerila v podporo širšim socialnim programom in delavskim interesom;
• po drugi svetovni vojni premiki k intenzivnejši vpletenosti vlade v gospodarstvo in socialne storitve;
• obdobje gibanja za državljanske pravice v 1950. in 1960. letih, ko je stranka sprejela zakonodajo za enake državljanske pravice, kar je povzročilo politično prerazporeditev volilnih baz;
• v zadnjih desetletjih prehod k večji podpori urbani oblasti, manjšinam, ženskam, mladim volivcem in višje izobraženim volivcem.

Ideologija in politični cilji

Demokratska stranka ni enotna glede ideologije; vključuje širok spekter stališč od zmernega sredinskega liberalizma do progresivnih in socialno‑demokratskih pogledov. Med skupnimi elementi platforme so:

• podpora socialni varnosti in širšim javnim storitvam (zdravstvo, izobraževanje);
• zagovorništvo za dostopno zdravstveno varstvo (npr. razširitev Zakonodaje o dostopnem zdravstvenem varstvu/ACA);
• ukrepi proti podnebnim spremembam in podpora okoljski politiki ter mednarodnim sporazumom (kot je Pariški sporazum);
• zaščita državljanskih in človekovih pravic, vključno z enakopravnostjo LGBTQ+ skupnosti in pravicami manjšin;
• poudarek na pravičnejši davčni politiki — progresivno obdavčevanje, obdavčitev najbogatejših za financiranje javnih storitev;
• povečanje minimalne plače, podpora sindikatom in delavskim pravicam;
• reforme priseljevanja, vključno z zaščito programov, kot je DACA, in iskanjem poti do državljanstva za nekatere nezakonite priseljence.

Napomena: znotraj stranke deluje tudi manjša, a vidna levica, ki se identificira kot demokratični socialisti; zmerni (centristični) demokrati pa pogosto zagovarjajo tržno gospodarstvo z oblikami regulacije in socialne podpore.

Pomembni predsedniki in dosežki

Demokratska stranka je dala več ameriških predsednikov. Med najbolj razpoznavnimi so:

• Andrew Jackson — pogosto naveden kot eden od ustanoviteljev sodobne Demokratske stranke;
• Franklin D. Roosevelt — New Deal, veliki programi za boj proti veliki depresiji in širitev vloge zvezne vlade;
• Harry S. Truman — povojna politika, Marshallov načrt, začetek hladne vojne in širjenje socialnih programov;
• John F. Kennedy — programi za civilne pravice in pospeševanje vesoljskega programa;
• Lyndon B. Johnson — zakonodaja o državljanskih pravicah in programi Velike družbe (Great Society);
• Bill Clinton — gospodarska rast v 1990‑ih, politika sredinskega pristopa in reforma socialnih programov;
• Barack Obama — uveljavitev Zakona o dostopnem zdravstvenem varstvu (ACA), finančna pomoč v odzivu na gospodarsko krizo, pobude za okolje;
• Joe Biden — izvoljen 2020, predsednik od 2021; usmerjen v večje fiskalne pakete za okrevanje, infrastrukturo in okrepljene ukrepe za podnebne spremembe ter socialno politiko.

Skupno je v zgodovini ZDA več predsednikov iz vrst demokratske stranke (štetje vključuje tudi Groverja Clevelanda, ki je imel neodvisna mandata). Trenutni (najnovejši) predsednik iz vrst demokratske stranke je Joe Biden.

Volilna baza in notranje frakcije

Stranka privablja volivce različnih demografskih skupin, z močnejšo podporo v urbanih območjih, pri manjšinskih skupnostih, pri ženskah in pri mlajših volivcih. Znotraj stranke obstajajo frakcije:

• centristi oz. modri psi (Blue Dog Democrats) — zmernejše ekonomske in fiskalne poglede;
• progressive oziroma napredna krila — zagovorniki večjih socialnih programov, univerzalnega zdravstvenega bonusa v različnih oblikah, močne regulacije korporacij;
• demokratični socialisti — manjšinsko, a vplivno krilo, ki zahteva radikalnejše reforme gospodarstva in socialne politike.

Kritike in izzivi

Demokrati se pogosto soočajo s kritikami z leve (prepočasi napredovanje glede socialnih reform) in z desne (prevelika državna vloga, višje davčne obremenitve). Dodatni izzivi vključujejo stranko kohezijo glede zunanje politike, gospodarstva in socialnih vprašanj ter sposobnost nagovarjanja volivcev v širšem geografskem spektru (npr. pridobivanje podpore v podeželskih zveznih državah).

Sodobni razvoj

V zadnjih letih so osrednja vprašanja za stranko podnebne spremembe, dostop do zdravstvenega varstva, neenakost prihodkov, volilne reforme in vprašanja rasne pravičnosti. Demokrati aktivno sodelujejo v zveznih in državno‑ravnivnih volitvah, oblikujejo zakonodajne pobude in skušajo združiti različne volilne baze, da bi ohranili konkurenčnost proti republikancem na nacionalni ravni.

Zaključek: Demokratska stranka je kompleksna in dinamična politična sila v ameriški politiki, z bogato zgodovino, raznoliko bazo članov in več notranjimi tokovi. Njena politika se je skozi čas močno spreminjala in nadaljuje z iskanjem ravnotežja med pragmatičnimi in ideološkimi pristopi k reševanju sodobnih ameriških izzivov.

Simboli

Simbol demokratske stranke je osel. Od volitev leta 2000 je modra barva postala simbol demokratov. ^[]

V preteklosti je bil Thomas Jefferson, ki ga stranka navaja kot svojega ustanovitelja, pogosto obravnavan kot simbol demokratske stranke, kar je še posebej poudarjeno na vsakoletnih praznovanjih večerij ob Jeffersonovem dnevu, ki potekajo že od časov Andrewa Jacksona. Demokratsko stranko zato pogosto imenujejo tudi "Jeffersonova stranka".

Predsednik Thomas Jefferson

Demokratični predsedniki ZDA

Predsedniki v 19. stoletju

• Andrew Jackson (1829-1837)
• Martin Van Buren (1837 - 1841)
• John Tyler (1841-1845) (večino svojega življenja je bil demokrat, a je bil izvoljen kot kandidat whigov za podpredsednika, po smrti Williama Henryja Harrisona pa se je pridružil demokratom.)
• James K. Polk (1845-1849)
• Franklin Pierce (1853-1857)
• James Buchanan (1857-1861)
• Andrew Johnson (1865-1869) (večino svojega življenja je bil demokrat, za podpredsednika je bil izvoljen kot kandidat Nacionalne unije, vendar se je po prevzemu predsedniške funkcije po umoru Abrahama Lincolna povezal z demokrati.)
• Grover Cleveland (1885-1889 in 1893-1897)

 

Predsedniki v 20. stoletju

 

• Woodrow Wilson (1913-1921)
• Franklin D. Roosevelt (1933-1945)
• Harry S. Truman (1945-1953)
• John F. Kennedy (1961-1963)
• Lyndon B. Johnson (1963-1969)
• Jimmy Carter (1977-1981)
• Bill Clinton (1993-2001)

Predsedniki v 21. stoletju

• Barack Obama (2009-2017)

Predsednik Barack Obama


Predsednik Franklin Roosevelt


Predsednik Andrew Jackson

Drugi znani demokratski politiki

• Joe Biden (Delaware), nekdanji podpredsednik, nekdanji senator in predsedniški kandidat
• John Kerry (Massachusetts), nekdanji državni sekretar, nekdanji senator, nekdanji predsedniški kandidat
• Patrick Leahy (Vermont), nekdanji začasni predsednik, senator in dekan senata
• Hillary Clinton (New York), nekdanja državna sekretarka, nekdanja senatorka, nekdanja prva dama, nekdanja predsedniška kandidatka
• Jim Clyburn (Južna Karolina), predstavnik in pomočnik vodje demokratov
• Howard Dean (Vermont), nekdanji guverner in nekdanji vodja demokratskega nacionalnega odbora
• Christopher Dodd (Connecticut), nekdanji senator
• Mario Cuomo (New York), nekdanji guverner
• Dick Durbin (Illinois), predsednik senata
• George Moscone (Kalifornija), nekdanji župan San Francisca
• Chuck Schumer (New York), senator in vodja senatne manjšine.
• Harvey Milk (Kalifornija), član nadzornega sveta San Francisca
• William M. Daley (Illinois), kandidat za guvernerja Illinoisa, nekdanji vodja osebja Bele hiše
• Frank Lautenberg (New Jersey), nekdanji senator
• Pat Quinn, guverner države Illinois
• Paul Simon (Illinois), nekdanji senator
• Arlen Specter (Pensilvanija), nekdanji senator
• Bob Menendez (New Jersey), senator
• Richard M. Daley (Illinois), nekdanji župan Chicaga
• John Edwards (Severna Karolina), nekdanji senator in podpredsedniški kandidat
• Richard J. Daley (Illinois), nekdanji župan Chicaga
• Al Gore (Tennessee), nekdanji predsedniški kandidat in podpredsednik
• Robert F. Kennedy, nekdanji senator, nekdanji predsedniški kandidat in brat Johna F. Kennedyja
• Daniel Inouye (Havaji), nekdanji začasni predsednik, nekdanji senator in nekdanji dekan senata
• Steny Hoyer (Maryland), manjšinski vodja predstavniškega doma
• Robert Byrd (Zahodna Virginija), nekdanji začasni predsednik, nekdanji senator in nekdanji dekan senata
• Tim Kaine (Virginija), guverner, podpredsedniški kandidat iz leta 2016 in nekdanji vodja Nacionalnega odbora Demokratske stranke
• Dennis Kucinich (Ohio), predstavnik
• Janet Napolitano (Arizona), sekretarka za domovinsko varnost
• Nancy Pelosi (Kalifornija), predsednica predstavniškega doma
• Kamala Harris, senatorka iz Kalifornije
• Brian Schweitzer (Montana), nekdanji guverner
• Harry Reid (Nevada), nekdanji vodja manjšine v senatu
• Rahm Emanuel (Illinois), župan Chicaga, nekdanji vodja osebja Bele hiše
• Harry F. Byrd, Jr. (Virginija), nekdanji senator
• Bill Richardson (Nova Mehika), guverner
• Debbie Wasserman Schultz (Florida), predstavnica in nekdanja vodja demokratskega nacionalnega odbora
• Eliot Spitzer (New York), nekdanji guverner
• Mark Warner (Virginija), senator in nekdanji guverner
• George Wallace (Alabama), 45. guverner Alabame
• Elizabeth Warren, senatorka iz Massachusettsa

Bill de Blasio, 109. in sedanji župan mesta New York


Senator Bernie Sanders


Nekdanji senator Daniel Inouye


Podpredsednik Joe Biden

Nekdanji demokrati

• Ronald Reagan (Kalifornija), 40. predsednik ZDA (1981-1989). Do leta 1962 je bil registriran kot demokrat.
• Condoleezza Rice (Alabama), 66. državna sekretarka ZDA (2005-2009). Do leta 1982 je bila registrirana kot demokratka.
• Rudy Giuliani (New York), 107. župan mesta New York (1994-2001). Do leta 1975 je bil registriran kot demokrat.
• Rick Perry (Teksas), 14. sekretar za energijo Združenih držav Amerike (2017-2019), 47. guverner Teksasa (2000-2015). Do leta 1989 je bil registriran kot demokrat.
• Jesse Helms (Severna Karolina), senator Združenih držav Amerike (1973-2003). Registrirani demokrat (1942-1970).
• Donald Trump (New York), 45. predsednik Združenih držav Amerike (2016-sodobno), do leta 2009 registrirani demokrat.

Republikanec Ronald Reagan je bil nekoč demokrat

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je glavni nasprotnik Demokratske stranke v Združenih državah Amerike?

V: Kdo so podporniki te stranke?

V: Kako pogosto ima stranka nacionalno konvencijo?

V: Katera organizacija usklajuje večino dejavnosti demokratske stranke?

V: Koliko predsednikov je bilo iz Demokratske stranke od inavguracije Andrewa Jacksona leta 1829?

V: Kdo je trenutno predsednik Združenih držav iz te politične stranke?

V: Katere ideologije zastopa ta politična stranka?

Išči po črki