Woodrow Wilson

Življenje

Woodrow Wilson, sin Josepha Rugglesa Wilsona in Janet "Jessie" Woodrow Wilson, se je rodil v Stauntonu v Virginiji, ZDA. Wilsonov oče je bil prezbiterijanski duhovnik. Wilson je imel enega brata in dve sestri. Med letoma 1875 in 1879 je študiral na univerzi Princeton v New Jerseyju. Med letoma 1879 in 1883 je Wilson študiral pravo na Univerzi v Virginiji. Leta 1885 je doktoriral na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru. Njegova disertacija je bila o "kongresni vladi". Istega leta se je Wilson poročil z Ellen Louise Axson.

Wilson je leta 1886 začel poučevati politične vede na univerzi Princeton. Leta 1902 je postal direktor Univerze Princeton. Na tem položaju je ostal do leta 1910. Wilsonov cilj je bil spremeniti pedagoški sistem, socialni sistem in slog kampusa.

Politična kariera

Leta 1911 je bil izvoljen za guvernerja New Jerseyja za Demokratsko stranko. 4. novembra 1912 je Wilson postal 28. predsednik Združenih držav Amerike. Zmagal je z 42 % proti sedanjemu predsedniku Williamu Howardu Taftu. Njegovo predsedovanje se je začelo marca 1913.

V prvem mandatu se je Wilson ukvarjal predvsem z domačimi zadevami. Sprejel je zakone za preprečevanje nastajanja monopolov, uvedel nekaj poslovnih predpisov, sprejel zakone za zaščito delavcev in ustanovil Zvezno rezervo. V drugem mandatu je pomagal tudi ženskam, da so dobile volilno pravico.

Leta 1914 je njegova žena Ellen umrla za Brightovo boleznijo. Njegov zdravnik Cary Grayson mu je predstavil dekle po imenu Edith Galt, katere mož je bil prav tako mrtev. Po dveh mesecih sta se zaljubila in poročila. Dolgo časa se je posvečal njej in ne svojemu predsedniškemu delu. Vendar se je kmalu vrnil k delu.

Leta 1917 je Wilson vključil državo v prvo svetovno vojno. Amerika je bila prej nevtralna, vendar so nemške podmornice potapljale ameriške ladje, ki so plule v britanskih vodah, in celo poskušale spodbuditi Mehiko k napadu na ZDA, kar je bila za Wilsona zadnja kapljica. Prva svetovna vojna je bila vojna proti centralnim silam (Nemčiji, Avstro-Ogrski in Otomanskemu cesarstvu) in zavezniškim silam (Angliji, Franciji in Italiji). Amerika je bila na strani zaveznikov. Zavezniki so v vojni zmagali leto pozneje.

Wilson se je z ladjo odpravil v Evropo, da bi se z voditelji drugih zaveznikov pogovoril o tem, kaj storiti z Nemčijo. Sklenili so Versajsko pogodbo. Del Versajske pogodbe je določal, da bo ustanovljena skupina držav, imenovana Liga narodov. Mnogim v Ameriki Liga narodov ni bila všeč, saj so menili, da se Amerika ne sme vmešavati v težave drugih držav.

Wilsonov politični nasprotnik, senator Henry Lodge iz Massachusettsa, je pripravil drugačno različico Versajske pogodbe. Čeprav je bil Wilson zelo bolan, je potoval po državi in prosil ljudi, naj imajo radi pogodbo in Ligo. Na koncu je Wilsona zadela kap. To je bilo prvič, da ga je zadela. Bila je zelo huda in Wilson ni mogel voditi države po svojih najboljših močeh. Tudi njegovo razmišljanje zaradi kapi ni bilo dobro. Kljub temu je ostal predsednik in kongresu naročil, naj ne glasuje za novo pogodbo Henryja Lodgea. Kongres je prisluhnil, vendar je zavrnil tudi Wilsonovo pogodbo.

Wilson je bil zaradi številnih svojih odločitev deležen kritik. Theodore Roosevelt mu je očital, da je prepozno vstopil v vojno.

Wilson je nacionaliziral zasebne industrije, kot so telegraf, telefon, železnica, in cene so eksponentno narasle. Ko so cene začele naraščati, je nastopila recesija in rasni nemiri, ki so terjali 150 smrtnih žrtev. Zaradi nezmožnosti, da bi umiril rasne spopade, in zaradi ustanovitve zvezne rezerve je bil eden od najbolj vplivnih predsednikov vseh časov.