V sodobni demokraciji je senat skupina ljudi, ki so del zakonodajne oblasti. Zakonodajna oblast sprejema ali spreminja zakone za svojo državo, državo ali drugo področje. Člani senata se imenujejo senatorji. Nekateri zakonodajni organi so dvodomni, kar pomeni, da imajo dve skupini ljudi (ki delata na ločenih mestih), imenovani domovi. Senat se lahko imenuje hiša senatorjev.

Vloga senata

Glavne naloge senata so pregledovanje, spreminjanje in potrjevanje zakonodajnih predlogov, ki jih pogosto sprejme spodnji dom. V praksi senat:

  • pregleduje in lahko amandira ali zavrne predloge zakonov,
  • deluje kot zavorna ali uravnoteževalna veja oblasti, s čimer preprečuje prehitre spremembe,
  • v nekaterih državah potrjuje pomembne imenovanja (na primer v Združenih državah Amerike potrjuje imenovanja sodnikov in ministrov) ter ratificira mednarodne pogodbe,
  • predstavlja interese zveznih enot, regij ali drugih interesnih skupin, še posebej v federalnih državah, kjer ima vsak del enako ali posebno zastopanost.

Sestava, izvolitev in mandati

Sestava senata se močno razlikuje med državami. Senatorji so lahko:

  • izvoljeni neposredno na volitvah (po enostavnem ali proporcionalnem sistemu),
  • izvoljeni posredno preko regionalnih skupščin ali parlamentov,
  • imenovani (na primer nekateri kanadski senatorji so imenovani na predlog premierja),
  • v zgodovini tudi dedni ali povezani z določenimi privilegiji (npr. plemiški domovi).

Mandati senatorjev so pogosto daljši kot mandati poslancev v spodnjem domu, kar naj bi zagotavljalo kontinuiteto in neodvisnejši premislek.

Relacija z drugim domom

V dvodomnih zakonodajnih telesih morata oba doma sprejeti isti predlog zakona, da postane zakon. Kljub temu ima senat v različnih državah različen status glede na spodnji dom (ki se imenuje predstavniški dom, spodnji dom ali skupščina). V nekaterih sistemih je senat šibkejši in ima le pravico do zakasnitve ali pregleda, v drugih pa lahko enakovredno blokira zakonodajo ali sproži predloge zakonov.

Primeri v sodobnih državah

Sodobni demokratični sistemi, ki imajo zakonodajne organe s senati, vključujejo Združene države Amerike (ZDA), Kanado, Avstralijo in številne zvezne države v ZDA. Različice:

  • V ZDA je senat zgornji dom kongresa; predstavlja države enakomerno (po dva senatorja na zvezno državo) in ima pomembne pristojnosti, kot so potrjevanje imenovanj in ratifikacija pogodb. V ZDA se je razprava o senatu pogosto osredotočala na vprašanja zastopanosti in procedur (npr. filibuster).
  • V Kanadi je senat imenovan in naj bi predstavljal "sober second thought" — skrbno drugo mnenje o zakonih, kar je predmet razprav o demokratični legitimnosti in morebitnih reformah.
  • Avstralski senat je močan zgornji dom, izvoljen po proporcionalnem sistemu, ki pogosto predstavlja interese zveznih držav in lahko bistveno vpliva na zakonodajo.

Poleg državnih primerov obstajajo tudi senati ali zgornji domovi v drugih državah (npr. v nekaterih evropskih državah, Italiji, Franciji in drugih), pri čemer se pristojnosti in način delovanja razlikujejo.

Zgodovina

Prvi senat je bil rimski senat. Ime izhaja iz njihove besede za "starešino". Rimski senat je bil pomemben svetovalni in izvršilni organ, sestavljen iz starešin (senatorjev), in je postal model za kasnejše institucije z imenom "senat". Skozi zgodovino so se senati razvijali v skladu s političnimi sistemi in potrebami družbenih ureditev.

Prednosti in slabosti

Prednosti senata vključujejo večji strateški pregled zakonodaje, zastopanje regionalnih interesov, preprečevanje hitrih, morda slabih odločitev ter zaščito manjšin. Slabosti so lahko manjša demokratična legitimnost, če so senatorji imenovani, podvajanje pristojnosti, počasnejši odločanje in dodatni stroški, zato potekajo v mnogih državah razprave o reformi, preoblikovanju ali celo ukinitvi senata (npr. Nova Zelandija je v preteklosti ukinila svoj zgornji dom).

Senat na univerzah

Senat je tudi ime upravnega organa nekaterih univerz. Univerzitetni senat običajno skrbi za akademske zadeve: določanje študijskih programov, standardov izobraževanja, raziskovalne politike in sprejemanje pravil o akademskem delu. Člani univerzitetnega senata so običajno predstavniki akademskega osebja in včasih tudi študentov ter drugih deležnikov.

Skupaj gledano je senat raznolika institucija, katere pomen, sestava in moč močno variirajo glede na ustavno ureditev države ali organizacije. Pri razpravah o senatih se pogosto tehtata potreba po stabilnosti in premišljenosti zakonodaje ter zahteva po demokratični predstavljenosti in učinkovitosti.