Versajska mirovna pogodba (1919): kaj je, pogoji in posledice

Nemčija je morala vrniti francoska območja (Alzacija-Lotarinija), ki jih je Nemčija zasedla v francosko-pruski vojni, kar je bilo za Francijo še vedno neprijetno. Francozi so prisilili Nemčijo, da je umaknila svoje enote iz Porenja (dolgega območja na meji med Nemčijo in Francijo, kjer teče reka Ren), ki je bilo za Nemčijo pomemben del ozemlja, saj so bile tam številne tovarne in podjetja. Če bi Nemčija vrnila svojo vojsko v Porenje, bi Francozi lahko napadli Nemčijo.

Nemčija je morala del ozemlja prepustiti tudi Poljski, državi, sestavljeni iz ruskih in avstrijskih delov ter v njih živečih Poljakov in Litvancev. Pred nekaj sto leti je bila Poljska veliko kraljestvo, vendar so jo Avstrija, Prusija in Rusija razdelile z delitvijo Poljske.

Belgiji je bilo dovoljeno imeti Moresnet, Eupen in Malmedy, kar je glavni razlog, da ima Belgija nemško govorečo skupnost.

Versailles je razdelil tudi številne velike imperije na strani poražencev. Predsednik ZDA Woodrow Wilson je menil, da je to zelo dobra zamisel, saj se je veliko ljudi v Evropi želelo osvoboditi velikih imperijev, vendar je povzročila tudi težave, saj je bilo veliko majhnih držav ob veliko večji Nemčiji.

V ločeni pogodbi iz Saint-Germain-en-Laye istega leta. Avstro-Ogrska je bila razdeljena na več držav. Ena je bila Avstrija, ki naj bi bila domovina Avstrijcev, ki so govorili nemško in večinoma vladali Avstro-Ogrski. Njeno glavno mesto je bil Dunaj. Ena od težav Versaillesa je bila, da je večina Avstrijcev, kot je bil Adolf Hitler, menila, da bi morala Avstrija postati del Nemčije, kar je pozneje privedlo do nemške invazije na Avstrijo.

Ustanovljena je bila tudi Madžarska. Tako kot Poljska je bila tudi ta država že pred stoletji samostojna in močna. Njeno glavno mesto je bila Budimpešta. Ustanovljena je bila še ena nova država, Češkoslovaška, ki je bila domovina Čehov in Slovakov. Češki del je bil sestavljen iz države, ki se je nekoč imenovala Češka in Moravska. Glavno mesto države je bila Praga. Ob njenih mejah je v Sudetski pokrajini živelo veliko Nemcev, zato je Hitler pozneje vztrajal, da bi pripadla Nemčiji, kar so želeli tudi številni prebivalci te pokrajine.

Bosna, Slovenija, Hrvaška (deli Avstro-Ogrske), Severna Makedonija (del Bolgarije), Srbija in Črna gora so bile združene v eno državo, imenovano Jugoslavija (v južnoslovanskem jeziku). Nastala je kot južnoslovanska domovina, vendar je imela veliko verskih, jezikovnih in nacionalnih razlik.

Nove države ob Baltskem morju (Estonija, Finska, Latvija in Litva) so bile ustanovljene tudi z drugimi pogodbami po prvi svetovni vojni.Med vojno se je začela ruska revolucija, ruski car Nikolaj II. je bil ubit, nastala pa je komunistična država. V Rusiji je divjala državljanska vojna med protikomunističnimi belimi Rusi in komunističnimi rdečimi Rusi. Rusija je izgubila nadzor nad svojim zahodnim ozemljem (Estonijo, Finsko, Latvijo, Litvo in deli Poljske). Kasneje med drugo svetovno vojno je Sovjetska zveza prevzela Estonijo, Latvijo, Litvo in polovico Poljske.

Druga pogodba, Sèverska pogodba, je različnim zmagovalcem dodelila dele poraženega Osmanskega cesarstva. Vendar sta grška in turška vojska kmalu začeli novo vojno.

Nemško cesarstvo je postalo Weimarska republika. Velika težava Nemčije je bila povrnitev velikanske vsote denarja za vso škodo, ki so jo med prvo svetovno vojno povzročile zavezniške države, predvsem Francija. Zaradi tega je bila Nemčija skoraj 20 let ena najrevnejših držav v Evropi in je povzročila politične spopade v Nemčiji. Dve pomembni stranki, Komunistična partija, ki je želela komunistično revolucijo, podobno ruski, in nacisti, ki so menili, da mora Nemčija postati najmočnejša država v Evropi, sta se borili več let.

Ker je Nemčija zaveznikom dolgovala ogromno denarja, so ji ZDA začele dajati posojila (na primer v okviru Dawesovega načrta). Ko je leta 1932 izbruhnila velika gospodarska kriza, so ZDA zahtevale vračilo vsega denarja. Nemčija ni hotela plačati in je tiskala vedno več denarja, da bi poplačala dolgove. To je povzročilo hiperinflacijo in reichsmarka je postala brez vrednosti. Nemško gospodarstvo je bilo uničeno. Številni Nemci so pogodbo sovražili, nekateri pa so se želeli celo boriti v novi vojni, da bi se je znebili.

Tudi Liga narodov, ustanovljena po Versaillesu, običajno ni bila dovolj močna, da bi ustavila vojne. Japonska je zavzela Mandžurijo, a je Liga ni ustavila. Italija je napadla Etiopijo, in čeprav je etiopski cesar prosil Ligo, naj mu pomaga, tega ni storila. Nemčija, Japonska in Italija so izstopile iz Lige in postale sile osi ter z napadi na številne miroljubne države povzročile drugo svetovno vojno. Združene države Amerike in nekaj časa tudi Sovjetska zveza se Ligi sploh niso pridružile, čeprav je bila to zamisel ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona. Lige niso nikoli jemali resno, čeprav je bil eden od razlogov za njeno ustanovitev zagotavljanje spoštovanja pogodbe.

Pogodba na koncu ni uspela ohraniti miru in je bila razlog, da je nacistična Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja pridobila podporo številnih Nemcev, da bi se znebila "versajskih verig", kar je privedlo do druge svetovne vojne.