Versajska mirovna pogodba (1919): kaj je, pogoji in posledice
Versajska mirovna pogodba (1919): kaj je, ključni pogoji, reparacije, vojaške omejitve in posledice za Nemčijo ter vpliv na nastanek druge svetovne vojne.
Versajska pogodba (francosko Traité de Versailles) je bila mirovna pogodba, podpisana 28. junija 1919 v palači Versaj. Pogodbo so sklenile Nemčija in glavni zavezniški podpisniki, med katerimi so bile Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike in Japonsko, ter druge zavezniške države. Nemčija in nekatera nekdanja avstro-ogrska ozemlja niso imeli možnosti sodelovati pri pripravi pogojev, zato je pogodbo pogosto opisano kot enostransko vsiljen mir. Nemčiji je bilo postavljeno tudi ultimatumno dejstvo, da jo lahko čaka okupacija s strani zavezniških enot, če pogodbe ne bi sprejela.
Zakaj in kje je bila podpisana
Pogodba je bila del mirovnih pogajanj po prvi svetovni vojni, cilj pa je bil formalno končati vojno z Nemčijo, razdeliti odgovornosti in urediti povračila, ter ustvariti varnostne mehanizme za prihodnost. Pogodba je bila podpisana v Versaju, ker so zavezniške države želele poudariti simbolno in politično zmago — podpis so opravili v kraljevi palači, kjer so bili Nemci prisiljeni sprejeti pogoje.
Glavne določbe in omejitve
Temeljne določbe so zajemale:
- Vojaške omejitve: Nemčija je morala drastično zmanjšati svojo vojaško moč — stalna vojska je bila omejena na 100.000 mož, razoročiti so morali večino težkih enot, odstraniti podmornice, prepovedati vojaška letala in velik del težke artilerije. Njena mornarica je bila omejena na šest manjših bojnih ladij.
- Teritorialne spremembe: Někatere regije so bile vrnjene ali predane drugim državam — območji Alzacije in Lorene sta bili vrnjeni Franciji, nastal je Poljski koridor, ustanovljeno je bilo prosto mesto Dancig (Gdańsk) in del ozemlja je bil predan novoustanovljeni Poljski (Poljski) državi. Nemčija se je odpovedala tudi vsem svojim kolonijam, ki so postale mandate Lige narodov.
- Rhineland in obmejni režimi: Poravnavo je vključevala demilitarizacijo Porenja (Rhineland), z zavezniško zasedbo nekaterih delov za določeno obdobje, da bi bila zagotovljena varnost proti morebitnim agresijam.
- Reparacije in vojna krivda: Nemčija je bila prisiljena plačati velike odškodnine za škodo, povzročeno zavezniškim državam. V pogodbi je bil zajet tudi infamen člen, ki je Nemčijo obdolžil odgovornosti za vojno (člen 231). Nemčija je morala plačati ogromno reparacijo za škodo, ki so jo med prvo svetovno vojno v zavezniških državah, predvsem v Franciji, povzročile nemške enote; končna vsota je bila predmet nadaljnjih pogajanj in leta 1921 določena na veliko denarni znesek.
Ustanovitev Lige narodov
S pogodbo je bila ustanovljena Liga narodov, mednarodna organizacija z namenom reševanja sporov in ohranjanja miru. Liga je uvedla tudi mandatni sistem za upravljanje nekdanjih kolonialnih ozemelj. Čeprav je Liga v nekaterih primerih preprečila spopade, ni imela dovolj mehanizmov in enotnega soglasja velikih sil, da bi preprečila nove konflikte v tridesetih letih.
Gospodarske in politične posledice
Angleški ekonomist John Maynard Keynes je v svojem delu "The Economic Consequences of the Peace" opozoril, da so bile gospodarske dajatve in pogoji pretežki ter da lahko vodijo v destabilizacijo Evrope. Keynesov nasvet ni bil upoštevan v polni meri.
V Nemčiji je Versajska pogodba prispevala k hudim političnim in gospodarskim težavam. Po vojni je bila ustanovljena Weimarska republika, ki je bila formalno demokratična, vendar je hitro postala tarča političnih pritiskov, radikalizacije in nezadovoljstva. Gospodarski pretresi, vključno z visoko inflacijo domače valute, marke, ter kasneje globalna gospodarska kriza, so močno oslabili vlade in družbo.
Vzpon nacizma in druga svetovna vojna
Dolgotrajno občuten ponižanje in gospodarska negotovost sta prispevala k rasti ekstremističnih gibanj. Adolf Hitler je izkoristil nezadovoljstvo in postal kancler; postopoma je razveljavil več določb versajske pogodbe, militariziral Nemčijo in začel ekspanzivno politiko, ki je na koncu privedla do druge svetovne vojne.
Ocena pomena
Versajska pogodba je imela daljnosežne posledice: uredila je prehod iz vojn v mir, hkrati pa v številnih pogledih ustvarila pogoje za nove napetosti. Pogodba je ostala predmet zgodovinskih razprav — nekateri poudarjajo težo nemških krivic in poškodovan ekonomski obstoj, drugi pa opozarjajo na potrebo po odgovornosti in obnovi za države, ki so utrpele največ škode. Ne glede na oceno je jasno, da so bili pomanjkljivi mehanizmi za trajno mirno reševanje sporov in ekonomsko stabilizacijo, kar je vplivalo na potek evropske zgodovine v 20. stoletju.
Svet štirih
Predvajanje medijev Podpis versajske mirovne pogodbe
Pogoji
Nemčija je morala vrniti francoska območja (Alzacija-Lotarinija), ki jih je Nemčija zasedla v francosko-pruski vojni, kar je bilo za Francijo še vedno neprijetno. Francozi so prisilili Nemčijo, da je umaknila svoje enote iz Porenja (dolgega območja na meji med Nemčijo in Francijo, kjer teče reka Ren), ki je bilo za Nemčijo pomemben del ozemlja, saj so bile tam številne tovarne in podjetja. Če bi Nemčija vrnila svojo vojsko v Porenje, bi Francozi lahko napadli Nemčijo.
Nemčija je morala del ozemlja prepustiti tudi Poljski, državi, sestavljeni iz ruskih in avstrijskih delov ter v njih živečih Poljakov in Litvancev. Pred nekaj sto leti je bila Poljska veliko kraljestvo, vendar so jo Avstrija, Prusija in Rusija razdelile z delitvijo Poljske.
Belgiji je bilo dovoljeno imeti Moresnet, Eupen in Malmedy, kar je glavni razlog, da ima Belgija nemško govorečo skupnost.
Versailles je razdelil tudi številne velike imperije na strani poražencev. Predsednik ZDA Woodrow Wilson je menil, da je to zelo dobra zamisel, saj se je veliko ljudi v Evropi želelo osvoboditi velikih imperijev, vendar je povzročila tudi težave, saj je bilo veliko majhnih držav ob veliko večji Nemčiji.
V ločeni pogodbi iz Saint-Germain-en-Laye istega leta. Avstro-Ogrska je bila razdeljena na več držav. Ena je bila Avstrija, ki naj bi bila domovina Avstrijcev, ki so govorili nemško in večinoma vladali Avstro-Ogrski. Njeno glavno mesto je bil Dunaj. Ena od težav Versaillesa je bila, da je večina Avstrijcev, kot je bil Adolf Hitler, menila, da bi morala Avstrija postati del Nemčije, kar je pozneje privedlo do nemške invazije na Avstrijo.
Ustanovljena je bila tudi Madžarska. Tako kot Poljska je bila tudi ta država že pred stoletji samostojna in močna. Njeno glavno mesto je bila Budimpešta. Ustanovljena je bila še ena nova država, Češkoslovaška, ki je bila domovina Čehov in Slovakov. Češki del je bil sestavljen iz države, ki se je nekoč imenovala Češka in Moravska. Glavno mesto države je bila Praga. Ob njenih mejah je v Sudetski pokrajini živelo veliko Nemcev, zato je Hitler pozneje vztrajal, da bi pripadla Nemčiji, kar so želeli tudi številni prebivalci te pokrajine.
Bosna, Slovenija, Hrvaška (deli Avstro-Ogrske), Severna Makedonija (del Bolgarije), Srbija in Črna gora so bile združene v eno državo, imenovano Jugoslavija (v južnoslovanskem jeziku). Nastala je kot južnoslovanska domovina, vendar je imela veliko verskih, jezikovnih in nacionalnih razlik.
Nove države ob Baltskem morju (Estonija, Finska, Latvija in Litva) so bile ustanovljene tudi z drugimi pogodbami po prvi svetovni vojni.Med vojno se je začela ruska revolucija, ruski car Nikolaj II. je bil ubit, nastala pa je komunistična država. V Rusiji je divjala državljanska vojna med protikomunističnimi belimi Rusi in komunističnimi rdečimi Rusi. Rusija je izgubila nadzor nad svojim zahodnim ozemljem (Estonijo, Finsko, Latvijo, Litvo in deli Poljske). Kasneje med drugo svetovno vojno je Sovjetska zveza prevzela Estonijo, Latvijo, Litvo in polovico Poljske.
Druga pogodba, Sèverska pogodba, je različnim zmagovalcem dodelila dele poraženega Osmanskega cesarstva. Vendar sta grška in turška vojska kmalu začeli novo vojno.
Zemljevid Nemčije 1919 v skladu z Versajsko pogodbo
Dolgoročne težave
Nemško cesarstvo je postalo Weimarska republika. Velika težava Nemčije je bila povrnitev velikanske vsote denarja za vso škodo, ki so jo med prvo svetovno vojno povzročile zavezniške države, predvsem Francija. Zaradi tega je bila Nemčija skoraj 20 let ena najrevnejših držav v Evropi in je povzročila politične spopade v Nemčiji. Dve pomembni stranki, Komunistična partija, ki je želela komunistično revolucijo, podobno ruski, in nacisti, ki so menili, da mora Nemčija postati najmočnejša država v Evropi, sta se borili več let.
Ker je Nemčija zaveznikom dolgovala ogromno denarja, so ji ZDA začele dajati posojila (na primer v okviru Dawesovega načrta). Ko je leta 1932 izbruhnila velika gospodarska kriza, so ZDA zahtevale vračilo vsega denarja. Nemčija ni hotela plačati in je tiskala vedno več denarja, da bi poplačala dolgove. To je povzročilo hiperinflacijo in reichsmarka je postala brez vrednosti. Nemško gospodarstvo je bilo uničeno. Številni Nemci so pogodbo sovražili, nekateri pa so se želeli celo boriti v novi vojni, da bi se je znebili.
Tudi Liga narodov, ustanovljena po Versaillesu, običajno ni bila dovolj močna, da bi ustavila vojne. Japonska je zavzela Mandžurijo, a je Liga ni ustavila. Italija je napadla Etiopijo, in čeprav je etiopski cesar prosil Ligo, naj mu pomaga, tega ni storila. Nemčija, Japonska in Italija so izstopile iz Lige in postale sile osi ter z napadi na številne miroljubne države povzročile drugo svetovno vojno. Združene države Amerike in nekaj časa tudi Sovjetska zveza se Ligi sploh niso pridružile, čeprav je bila to zamisel ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona. Lige niso nikoli jemali resno, čeprav je bil eden od razlogov za njeno ustanovitev zagotavljanje spoštovanja pogodbe.
Pogodba na koncu ni uspela ohraniti miru in je bila razlog, da je nacistična Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja pridobila podporo številnih Nemcev, da bi se znebila "versajskih verig", kar je privedlo do druge svetovne vojne.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je podpisal Versajsko pogodbo?
O: Versajsko pogodbo so leta 1919 podpisali Japonska, Združene države Amerike, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo.
V: Katere države niso sodelovale pri pisanju pogodbe?
O: Nemčija, Avstrija in Madžarska niso sodelovale pri pisanju Versajske pogodbe.
V: Katere vojaške omejitve je morala sprejeti Nemčija?
O: Nemčija je morala zmanjšati svoje oborožene sile s 6 milijonov na 100 000 mož ter se znebiti podmornic in vojaških letal ter večine svojega topništva. Ohraniti je smela le bojne ladje mornarice.
V: Katerim ozemljem se je morala Nemčija odpovedati?
O: Nemčija je morala pod pogoji iz pogodbe vrniti francoska ozemlja, ki jih je zasedla, ter velika ozemlja Poljske in drugih sosednjih držav ter vse svoje kolonije.
V: Katere reparacije so od Nemčije zahtevale zavezniške države?
O: Kot plačilo za škodo, ki so jo med prvo svetovno vojno povzročile nemške enote, so zavezniške države, zlasti Francija, od Nemčije zahtevale ogromne reparacije; čeprav natančen znesek sprva ni bil določen, naj bi bilo veliko zlatih mark plačanih le kot del tega, kar so v skladu s pogodbenimi določili dolgovali nemški dolžniki.
Iskati