Nemško govoreča skupnost v Belgiji

Nemško govoreča skupnost Belgije (nemško Deutschsprachige Gemeinschaft Belgiens, kratica DGB) je ena od treh zveznih skupnosti v Belgiji. Je glavni del tako imenovanih vzhodnih kantonov (nem. Ost-Kantone) Belgije. Ima površino 854 km2 (329,7 km²) in več kot 73.000 prebivalcev, od katerih je skoraj 100 % nemško govorečih (tradicionalno ripuarsko govorečih).

Njegovo glavno mesto je Eupen; je del province Liège in meji na Nizozemsko, Nemčijo in Luksemburg.

Območje je bilo znano pod imenom Eupen-Malmedy, zdaj pa se imenuje Vzhodni kanton. Sestavljajo ga nemško govoreča skupnost ter občini Malmedy in Waimes (Weismes), ki pripadata francosko govoreči skupnosti Belgije.

Vzhodni kantoni so bili do leta 1920 del Pruske pokrajine Ren v Nemčiji, po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni in Versajski pogodbi pa so bili priključeni Belgiji. Tako so postali znani tudi kot "odkupljeni kantoni" (cantons rédimés). Versajska mirovna pogodba je zahtevala "zaslišanje" lokalnega prebivalstva o njihovem političnem statusu.

Glasovanje ni bilo tajno in vsak, ki ni želel postati Belgijec, je moral prijaviti svoje polno ime in naslov. Številni domačini so se bali povračilnih ukrepov ali celo izgona, ko so se vpisali v vojsko.

Sredi dvajsetih let 20. stoletja se je zdelo, da želi belgijska kraljevina regijo prodati nazaj Nemčiji. Francoska vlada je Belgijcem naročila, naj ustavijo belgijsko-nemške pogovore o poslu.

Leta 1940 je nove kantone v drugisvetovni vojni ponovno zavzela Nemčija. V Belgiji so bili le 20 let, zato se je večina prebivalcev vzhodnih kantonov še vedno imela za Nemce. Po porazu Nemčije leta 1945 je kantone ponovno prevzela Belgija.

V začetku šestdesetih let 20. stoletja je bila Belgija razdeljena na štiri jezikovna območja: nizozemsko govoreče flamsko območje, francosko govoreče območje, dvojezično glavno mesto Bruselj in nemško govoreče območje vzhodnih kantonov. Leta 1973 so bile ustanovljene tri skupnosti in tri regije, ki so dobile notranjo avtonomijo. Ustanovljen je bil zakonodajni parlament nemško govoreče skupnosti, Rat der Deutschsprachigen Gemeinschaft. Danes ima nemško govoreča skupnost določeno stopnjo samouprave, zlasti na jezikovnem in kulturnem področju, vendar je še vedno del francosko govoreče Valonije.

Nekateri želijo, da bi bila nemško govoreča skupnost samostojna regija. Med njimi je tudi sedanji ministrski predsednik Karl-Heinz Lambertz.

Nemško govoreča območja Belgije

Zastava nemško govoreče skupnosti v Belgiji

Vlada

Nemško govoreča skupnost ima svojo vlado, ki jo za pet let imenuje parlament. Vlado vodi ministrski predsednik, ki deluje kot "predsednik vlade" Skupnosti, pomaga pa mu ministrstvo za nemško govorečo skupnost. Vlado trenutno sestavljajo štirje ministri:

Karl-Heinz Lambertz, predsedujoči minister in minister za okrožne oblasti
Bernd Gentges, namestnik predsednice in minister za poklicno usposabljanje in zaposlovanje, socialno politiko in turizem
Oliver Paasch, minister za izobraževanje in raziskave
Isabelle Weykmans, ministrica za kulturo, medije, spomenike in spomeniška območja, mladino in šport

Mesta v nemško govoreči skupnosti

Amel
Büllingen
Burg-Reuland
Bütgenbach
Eupen
Kelmis
Lontzen
Raeren
Sankt Vith

Sedež izvršnega organa in sveta nemško govoreče skupnosti v Eupenu

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je nemško govoreča skupnost v Belgiji?

O: Nemško govoreča skupnost Belgije (DGB) je ena od treh zveznih skupnosti v Belgiji. Ima površino 854 km2 in več kot 73.000 prebivalcev, od katerih jih skoraj 100 % govori nemški jezik (tradicionalno ripuarski jezik). Sestavljajo jo nemško govoreča skupnost ter občini Malmedy in Waimes (Weismes), ki pripadata francosko govoreči skupnosti Belgije.

V: Kako je postal del Belgije?

O: Vzhodni kantoni so bili do leta 1920 del Renske pokrajine v Prusiji, po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni in Versajski pogodbi pa so bili priključeni Belgiji. Ta proces je bil znan kot "spraševanje", pri katerem so morali domačini prijaviti svoje polno ime in naslov, če niso želeli postati Belgijci.

V: Kdaj si je Nemčija med drugo svetovno vojno Belgijo ponovno prisvojila?

O: Leta 1940, med drugo svetovno vojno, je nove kantone ponovno prevzela Nemčija. Takrat so bili v Belgiji šele 20 let, zato se je veliko ljudi še vedno imelo za Nemce.

V: Kdaj se je po drugi svetovni vojni vrnil pod belgijski nadzor?

O: Po porazu Nemčije leta 1945 je kantone ponovno prevzela Belgija.

V: Katera jezikovna območja so zdaj v Belgiji?

O: V začetku šestdesetih let 20. stoletja so bila v Belgiji ustanovljena štiri jezikovna območja - nizozemsko govoreče flamsko območje, francosko govoreče območje, dvojezično glavno mesto Bruselj in nemško govoreče območje v vzhodnih kantonih.

V: Kakšno avtonomijo ima ta skupnost danes? O: Danes ima nemško govoreča skupnost določeno stopnjo samouprave, zlasti na jezikovnem in kulturnem področju, vendar ostaja del Valonije, ki je francosko govoreča.

V: Kdo želi, da bi bila ta skupnost samostojna regija? O: Sedanji ministrski predsednik Karl Heinz Lambertz želi, da bi bila ta skupnost lastna regija.