Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna je bila vojna med Francijo in Prusijo. Pridružile so se ji tudi nekatere nemške zaveznice Prusije. Vojno je sprožil pruski kancler Otto von Bismarck. Želel je združiti Nemce tako, da bi se skupaj borili proti skupnemu sovražniku. Bismarck je to storil tako, da je razdražil francoskega cesarja Ludvika Napoleona Bonaparta (Napoleona III.). Vojna se je začela, ko je Francija 19. julija 1870 napovedala vojno. Končala se je 10. maja 1871. Zmagala je Prusija.
Vzroki
Vzroki za francosko-prusko vojno so predvsem v strahu Francije pred protestantsko državo na svoji meji. Francija je pomagala Prusiji premagati Avstrijo v avstrijsko-pruski vojni (1866), vendar ni dovolila združitve Severnonemške konfederacije in južnonemških držav. Leta 1869 je bil španski prestol ponujen princu iz katoliške veje pruske kraljeve družine Hohenzollern.
Francija je izvedela za ponudbo in zahtevala, da jo Prusija zavrne, saj Francija ni želela biti obdana s Hohenzollerni. Knez je zavrnil, vendar so Francozi želeli, da bi zavrnila tudi Prusija. Pruski kralj Viljem I. je poslal telegram iz Emsa, v katerem je francoskemu cesarju Napoleonu III. zagotovil, da princ ne bo postal španski kralj. Pruski kancler Otto von Bismarck je javno objavil različico, ki jo je uredil ali priredil, da bi bilo videti, da je njegov kralj užalil cesarjevega veleposlanika. To je bil del njegovega načrta za združitev nemških držav. Obe strani sta si izmenjali jezne besede, Francija je napovedala vojno in 19. julija 1870 se je začela vojna. Prusijo so v celoti podprle južnonemške države.
Rezultati
Z nemškimi zavezniki in splošnim naborom je Prusija lahko zbrala večjo vojsko kot Francozi. Pruska vojska je imela tudi boljše orožje, usposabljanje in vodstvo. Na primer, pruski generalštab je bil zelo dobro organiziran. Vojska je imela nekaj staromodne opreme, kot je Dreysejev igelni top, vendar je bilo njihovo Kruppovo premično topništvo (težki topovi) veliko boljše od starih francoskih brzostrelk. Med pomembnejšimi zmagami so Sedan, Mars-la-Tour, Gravellote in Metz. V Metzu so zajeli Napoleona. Francoski republikanci so strmoglavili drugo francosko cesarstvo in za nekaj mesecev nadaljevali vojno. Ko so Nemci osvojili Pariz, so sklenili mir.
Po tej vojni je morala Francija Prusiji prepustiti nekatera pretežno nemško govoreča območja, ki so bila prej pod francoskim nadzorom. To sta bili pokrajini Alzacija in Lorena. Prusija je sprejela ukrepe za združitev neodvisnih nemških držav v eno državo, Nemško cesarstvo. Zgodovinski izraz za to je združitev Nemčije.
Nemci so ta kip postavili leta 1883, da bi opozorili Francoze
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila francosko-pruska vojna?
O: Francosko-pruska vojna je bil spopad med Francijo in Prusijo (ob pomoči nemških zaveznikov Prusije) med letoma 1870 in 1871.
V: Kaj je bil razlog za vojno?
O: Vojno je izzval Otto von Bismarck, pruski ministrski predsednik, ki je želel združiti Nemce pod prusko oblastjo, tako da bi se skupaj borili proti skupnemu sovražniku.
V: Kdaj se je vojna začela?
O: Vojna se je začela 19. julija 1870, ko je francoski cesar Napoleon III. napovedal vojno Prusiji.
V: Kako je Bismarck izzval Napoleona III.?
O: Bismarck je z manipulacijo diplomatskih razmer in ustvarjanjem občutka sovražnosti med narodoma dražil Napoleona III., da je napovedal vojno.
V: Kdo je zmagal v vojni?
O: Vojna se je končala s prusko zmago 10. maja 1871.
V: Ali je imela vojna kakšne trajne posledice?
O: Da, vojna je imela pomembne trajne učinke, med drugim združitev Nemčije pod pruskim vodstvom, propad drugega francoskega cesarstva in ustanovitev tretje francoske republike.
V: Kakšen je bil Bismarckov končni cilj pri sprožanju vojne?
O: Bismarckov cilj je bil združiti različne nemške države pod pruskim vodstvom in ustvariti močan nemški narod. To je dosegel z zmago nad Francijo in poznejšo ustanovitvijo nemškega cesarstva.
