Francosko-pruska vojna 1870–1871: vzroki, potek in posledice
Francosko-pruska vojna 1870–1871: analiza vzrokov, ključnih bojev in posledic — Bismarckova politika, združitev Nemčije in zgodovinski pomen pruske zmage.
Francosko-pruska vojna je bila vojna med Francijo in Prusijo. Pridružile so se ji tudi nekatere nemške zaveznice Prusije. Vojno je sprožil pruski kancler Otto von Bismarck. Želel je združiti Nemce tako, da bi se skupaj borili proti skupnemu sovražniku. Bismarck je to storil tako, da je razdražil francoskega cesarja Ludvika Napoleona Bonaparta (Napoleona III.). Vojna se je začela, ko je Francija 19. julija 1870 napovedala vojno. Končala se je 10. maja 1871. Zmagala je Prusija.
Vzroki
- Politični cilji Prusije: Otto von Bismarck je želel pospešiti zvezo severnonemških držav pod vodstvom Prusije in doseči enotno nemško državo. Z vojnimi zmagami nad skupnim sovražnikom (v tem primeru Francijo) je skušal izboljšati notranjo kohezijo nemških držav.
- Francoska previdnost in strah pred močnejšo Nemčijo: Francija pod Napoleonom III. se je bala rastoče moči Prusije in njenega vpliva v Evropi ter je želela preprečiti prusko-dominirano združitev Nemcev.
- Diplomatski incident — Emska depesča (Emser Depesche): pruska in francoska izmenjava o prestolonasledniku Španije je bila izziv; Bismarck je namerno uredil poročilo (Emsko depesčo), da je povzročil francosko javno ogorčenje in spodbudil napoved vojne.
- Rast nacionalizmov: nacionalistične strasti v obeh državah so povečale pripravljenost javnosti za vojaško reševanje sporov.
Potek vojne
Vojna se je hitro razvila v korist Prusije in njenih zaveznic. Pruski strogi generalštab, dobra uporaba železnic za hitro mobilizacijo in sodelovanje nemških držav so privedli do serije odločilnih zmag.
Glavni dogodki in bitke
- Poletje 1870: pruske sile hitro napredujejo na francoskem ozemlju in obkrožijo več francoskih armad.
- Bitka pri Sedan (1.–2. september 1870): ena najpomembnejših bitk; francoska vojska je bila poražena, Napoleon III. pa je bil ujet. Ta poraz je povzročil padec drugega francoskega cesarstva in razglasitev Francoske republike v Parizu.
- Obleganje in padanje Metz in obrambe: pruske sile so ujele velike francoske sile, še posebej v Metzu, kar je povečevalo francosko vojaško krizo.
- Obleganje Pariza (september 1870 – januar 1871): Pariz je bil oblegan več mesecev; mesto je trpelo pomanjkanje hrane in streliva, kar je prispevalo k francoski odločitvi za predajo.
- Proglasitev nemškega cesarstva (18. januar 1871): v zrcalni dvorani v Versaillesu je bil pruski kralj Viljem I. razglašen za nemškega cesarja (Deutsches Kaiser) — simbolični in politično močan korak k združitvi Nemčije.
- Mirovni sporazum — Pariška premirja in mirovna pogodba v Frankfurtu (10. maj 1871): Francija je prizadela teritorialne in finančne izgube; nemške sile so zasedle dele Francije do izpolnitve finančnih obveznosti.
Posledice
- Ustanovitev nemškega cesarstva: vojna je pospešila združitev Nemčije pod vodstvom Prusije in ustvarila močno enotno državo, kar je bistveno spremenilo politični zemljevid Evrope.
- Teritorialne spremembe: Francija je izgubila Alsasko in dele Lorene (Alsace-Lorraine), ki sta bila pripojena novemu nemškemu cesarstvu.
- Finančne posledice: Francija je morala plačati veliko vojno odškodnino (imenovano odškodnina ali reparacija) — znesek, določen v mirovnih pogojih, in bila je začasno okupirana, dokler ni bila plačila izvršena.
- Padec Napoleona III. in notranje posledice v Franciji: drugi francoski imperij se je zrušil; v Parizu so se pojavile revolucionarne sile, kar je vodilo do vzpostavitve Pariške komune (marec–maj 1871), ki jo je kasneje zadušila francoska vlada — dogodek je imel dolgotrajne družbene in politične posledice za Francijo.
- Sprememba ravnotežja moči v Evropi: pojavi se nova, močna nemška država, kar je ustvarilo nove rivalitete in vplivalo na evropsko diplomacijo v naslednjih desetletjih. To je bil eden od dejavnikov, ki so prispevali k napetostim, ki so pozneje uperile proti izbruhu prve svetovne vojne.
- Vojaške in tehnološke lekcije: sodobna organizacija, učinkovitost železniškega prevoza in operativno načrtovanje pruskega generalštaba so postali modeli za vojaške reforme drugod v Evropi.
Število žrtev
Točne številke se razlikujejo po virih, vendar vojna ni bila majhna: na obeh straneh je bilo veliko mrtvih, ranjenih in ujetih. Poleg vojaških izgub je bila velika tudi družbena in gospodarska škoda, zlasti v prizadetih regijah in zaradi okupacije ter odškodnin.
Pomen v zgodovinskem kontekstu
Francosko-pruska vojna 1870–1871 je bila ključna za preoblikovanje Evrope v 19. stoletju. Ustvarila je temelje za enotno Nemčijo, spremenila odnose med velikimi silami in pustila dolgoročne posledice na francosko in nemško politiko ter mednarodno ravnovesje moči.
Vzroki
Vzroki za francosko-prusko vojno so predvsem v strahu Francije pred protestantsko državo na svoji meji. Francija je pomagala Prusiji premagati Avstrijo v avstrijsko-pruski vojni (1866), vendar ni dovolila združitve Severnonemške konfederacije in južnonemških držav. Leta 1869 je bil španski prestol ponujen princu iz katoliške veje pruske kraljeve družine Hohenzollern.
Francija je izvedela za ponudbo in zahtevala, da jo Prusija zavrne, saj Francija ni želela biti obdana s Hohenzollerni. Knez je zavrnil, vendar so Francozi želeli, da bi zavrnila tudi Prusija. Pruski kralj Viljem I. je poslal telegram iz Emsa, v katerem je francoskemu cesarju Napoleonu III. zagotovil, da princ ne bo postal španski kralj. Pruski kancler Otto von Bismarck je javno objavil različico, ki jo je uredil ali priredil, da bi bilo videti, da je njegov kralj užalil cesarjevega veleposlanika. To je bil del njegovega načrta za združitev nemških držav. Obe strani sta si izmenjali jezne besede, Francija je napovedala vojno in 19. julija 1870 se je začela vojna. Prusijo so v celoti podprle južnonemške države.
Rezultati
Z nemškimi zavezniki in splošnim naborom je Prusija lahko zbrala večjo vojsko kot Francozi. Pruska vojska je imela tudi boljše orožje, usposabljanje in vodstvo. Na primer, pruski generalštab je bil zelo dobro organiziran. Vojska je imela nekaj staromodne opreme, kot je Dreysejev igelni top, vendar je bilo njihovo Kruppovo premično topništvo (težki topovi) veliko boljše od starih francoskih brzostrelk. Med pomembnejšimi zmagami so Sedan, Mars-la-Tour, Gravellote in Metz. V Metzu so zajeli Napoleona. Francoski republikanci so strmoglavili drugo francosko cesarstvo in za nekaj mesecev nadaljevali vojno. Ko so Nemci osvojili Pariz, so sklenili mir.
Po tej vojni je morala Francija Prusiji prepustiti nekatera pretežno nemško govoreča območja, ki so bila prej pod francoskim nadzorom. To sta bili pokrajini Alzacija in Lorena. Prusija je sprejela ukrepe za združitev neodvisnih nemških držav v eno državo, Nemško cesarstvo. Zgodovinski izraz za to je združitev Nemčije.
Nemci so ta kip postavili leta 1883, da bi opozorili Francoze
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila francosko-pruska vojna?
O: Francosko-pruska vojna je bil spopad med Francijo in Prusijo (ob pomoči nemških zaveznikov Prusije) med letoma 1870 in 1871.
V: Kaj je bil razlog za vojno?
O: Vojno je izzval Otto von Bismarck, pruski ministrski predsednik, ki je želel združiti Nemce pod prusko oblastjo, tako da bi se skupaj borili proti skupnemu sovražniku.
V: Kdaj se je vojna začela?
O: Vojna se je začela 19. julija 1870, ko je francoski cesar Napoleon III. napovedal vojno Prusiji.
V: Kako je Bismarck izzval Napoleona III.?
O: Bismarck je z manipulacijo diplomatskih razmer in ustvarjanjem občutka sovražnosti med narodoma dražil Napoleona III., da je napovedal vojno.
V: Kdo je zmagal v vojni?
O: Vojna se je končala s prusko zmago 10. maja 1871.
V: Ali je imela vojna kakšne trajne posledice?
O: Da, vojna je imela pomembne trajne učinke, med drugim združitev Nemčije pod pruskim vodstvom, propad drugega francoskega cesarstva in ustanovitev tretje francoske republike.
V: Kakšen je bil Bismarckov končni cilj pri sprožanju vojne?
O: Bismarckov cilj je bil združiti različne nemške države pod pruskim vodstvom in ustvariti močan nemški narod. To je dosegel z zmago nad Francijo in poznejšo ustanovitvijo nemškega cesarstva.
Iskati