Otto von Bismarck
Princ Otto Eduard Leopold von Bismarck-Schönhausen vojvoda Lauenburški (1. april 1815 - 30. julij 1898) je bil evropski aristokrat in državnik 19. stoletja. Kot pruski ministrski predsednik med letoma 1862 in 1890 je bil predvsem odgovoren za združitev večine številnih neodvisnih nemških držav v novo Nemško cesarstvo leta 1871. Postal je prvi kancler cesarstva.
Leta 1865 je bil grof von Bismarck-Schönhausen (grof Bismarck-Schönhausen), od leta 1871 Fürst von Bismarck (knez Bismarck) in od leta 1890 Herzog von Lauenburg (vojvoda Lauenburški). Sprva ni želel prejeti vojvodskega naziva, vendar ga je pozneje sprejel.
Bismarckov spomenik, Hamburg
Združitev Nemčije
V šestdesetih letih 19. stoletja je sprožil vrsto vojn, ki so večino nemških držav razen Avstrije združile v močno nemško cesarstvo pod pruskim vodstvom. To mu je uspelo do leta 1871 in "po letu 1871 je skoraj dvajset let ostal nesporni svetovni prvak v igri večstranskega diplomatskega šaha [in] se je posvečal izključno in uspešno vzdrževanju miru med silami".
Bismarck je vodil vojne proti Danski (1864), Avstriji (1866) in Franciji (1871). Vse so bile namenjene pridobitvi več ozemlja za Nemško cesarstvo. Vojna proti Franciji je bila dolgoročno zelo pomembna. Francija je izgubila Alzacijo-Lotarinijo. Z nemško zmago pod vodstvom sijajnega Helmutha von Moltkeja je Nemčija postala najpomembnejša država v Srednji Evropi.
Po smrti cesarja in njegovega sina (Friderika III.) leta 1888 se je začelo novo obdobje brez Bismarcka in starejšega von Moltkeja, na prestolu pa je sedel cesar Viljem II.
Politika na domu
Bismarck je bil zelo konservativen in močno povezan z monarhijo. Ni bil velik zagovornik demokracije. Njegov najpomembnejši cilj je bil okrepiti Prusijo, kar je dosegel z združitvijo Nemčije. Bismarck je poskušal ustaviti socialistično gibanje in zmanjšati moč katoliške cerkve.
Eden od načinov za zaustavitev socializma je bil osrečiti delavski razred. To je storil z uvedbo številnih socialnih reform, kot so javno zdravstveno in nezgodno zavarovanje ter pokojnine za stare ljudi. Bismarckov pokojninski sistem je bil predhodnik sodobne socialne države.
