Nemški kancler (Bundeskanzler): vloga, izvolitev in zgodovina

Nemški kancler (nemško: Bundeskanzler, dobesedno: zvezni kancler) je vodja vlade Zvezne republike Nemčije. Nemškega kanclerja izvoli večina poslancev Bundestaga, nemškega parlamenta. Kancler je nemška različica predsednika vlade ali premiera.

Sedanja kanclerka je Angela Merkel (CDU), prva ženska na tem položaju.

Kratek popravek in aktualno stanje

Opomba: zgornji drugi odstavek izvornega besedila je zastarel. Trenutni kancler Zvezne republike Nemčije je Olaf Scholz (SDP), na položaju od 8. decembra 2021. Pred tem je bila kanclerka Angela Merkel (CDU), ki je ta položaj zasedala v letih 2005–2021 in je bila prva ženska na tem položaju.

Vloga in pristojnosti

• Vodja izvršne oblasti: kancler vodi vlado in določa splošne politične smernice (t. i. Richtlinienkompetenz). To pomeni, da ima kancler glavno besedo pri oblikovanju državne politike.
• Organizacija vlade: kancler predlaga sestavo kabineta, torej imenovanje zveznih ministrov, ki jih upravno formalno potrdi in imenuje zvezni predsednik.
• Odgovornost pred parlamentom: kancler je odgovoren Bundestagu in mora uživati zaupanje večine poslancev. Bundestag lahko kanclerja razreši le z izvolitvijo novega kanclerja (t. i. konstruktivno nezaupnico).
• Zunanja politika in sodelovanje: kancler ima osrednjo vlogo pri oblikovanju zunanje politike skupaj z zunanjem ministrstvom in zveznim predsednikom, ki ima večinoma reprezentativno funkcijo.

Izvolitev, mandat in odpoklic

• Izvolitev: kandidat za kanclerja je v skladu z ustavo (Grundgesetz) predlagan s strani zveznega predsednika in ga Bundestag izvoli z absolutno večino glasov (večina vseh členov Bundestaga).
• Če ni absolutne večine: če prvi glasovalni krog ne prinese absolutne večine, so mogoči nadaljnji krogi. Če po sklepu zveznega predsednika Bundestag ne izvoli kanclerja z absolutno večino, predvideva ustava tudi možnost postopkov, ki lahko vodijo do imenovanja kandidata z relativno večino ali do razpustitve Bundestaga in razpisovanja novih volitev.
• Mandat in omejitve: mandat kanclerja traja toliko časa, dokler ima zaupanje Bundestaga in dokler traja izvoljeni parlamentarni mandat (ponavadi štiri leta). Ustava ne določa omejitve števila mandatov.
• Konstruktivna nezaupnica: Bundestag ne more preprosto odstaviti kanclerja — za razrešitev mora hkrati izvoliti novega kanclerja (člen 67 Grundgesetz).
• Glasovanje zaupanja: kancler lahko sam vloži glasovanje o zaupanju (člen 68); v primeru, da ga izgubi, lahko predsednik razpusti Bundestag in razpiše nove volitve.

Notranje delovanje vlade

• Kanzlerprinzip (kanclerski princip): kancler določa glavne politične smernice, kar daje položaju večjo premoč v primerjavi z običajnimi člani kabineta.
• Resortprinzip in kabinetni princip: posamezni ministri običajno upravljajo svoje resorje neodvisno (Ressortprinzip), hkrati pa vlada deluje kolektivno (Kabinettprinzip), torej so odločitve usklajene in skupno odgovorne.
• Imenovanja in razrešitve: kancler predlaga ministre, predsednik pa jih uradno imenuje; v praksi kancler odloča o sestavi kabineta in o tem, katere portfelje prevzamejo posamezni člani koalicije.

Zgodovina funkcije

Vloga kanclerja se je skozi zgodovino spreminjala:

• Nemško cesarstvo in Reichskanzler: v času nemškega cesarstva (od 1871) je položaj kral veliko drugačen — prvi znani državni kancler je bil Otto von Bismarck, kot Reichskanzler imperija.
• Weimarska republika: položaj predsednika vlade je bil v Weimarju šibkejši in politično bolj nestabilen, kar je prispevalo k pogostim menjavam vlad v dvajsetih letih 20. stoletja.
• Nasilna sprememba v času nacizma: koncentracija moči pod Adolfom Hitlerjem je odpravila demokratične varovalke in porušila ustavno urejenost.
• Po drugi svetovni vojni in Ustava (Grundgesetz): po vojni je bila ob ustanovitvi Zvezne republike Nemčije leta 1949 vpeljana nova ustava z zelenimi varovalkami (npr. konstruktivna nezaupnica), da bi zagotovili stabilnost parlamentarnega sistema in preprečili ponovitev ekstremnih koncentracij moči.

Pomembni kanclerji v zgodovini Nemčije

• Otto von Bismarck: prvi kancler združene nemške države v 19. stoletju (Reichskanzler nemškega cesarstva), veljal je za arhitekta enotne Nemčije.
• Konrad Adenauer: prvi kancler Zvezne republike (1949–1963), ki je vodil povojno obnovo in usmeril nemško politiko proti Zahodu.
• Willy Brandt: znan po politiki Ostpolitik, ki je izboljšala odnose z vzhodnoevropskimi državami.
• Helmut Kohl: najdlje službujoči kancler (1982–1998), pomemben pri nemškem združenju leta 1990 in evropski integraciji.
• Gerhard Schröder: kancler 1998–2005, uvedel je gospodarske in tržnodružbene reforme (Agenda 2010).
• Angela Merkel: kanclerka 2005–2021, prva ženska na tem položaju, dolga leta ena vodilnih osebnosti evropske politike.
• Olaf Scholz: sedanji kancler od decembra 2021 (Socialdemokratska stranka), vodi koalicijo in se sooča z izzivi domače in mednarodne politike v 2020-ih.

Pomen in vpliv

Kancler v Nemčiji predstavlja osrednjo točko izvršne oblasti in ima velik vpliv na oblikovanje države, zlasti kadar vodi stabilno koalicijo z jasno večino v Bundestagu. Ustvarjanje kompromisov v koalicijah, zlasti v zvezni politiki s številnimi zveznimi deželami in močno vlogo parlamenta, je del vsakodnevne prakse kanclerskega vodenja.

Za podrobnejše razumevanje posameznih postopkov izvolitve in ustavnih členov lahko poiščete besedilo Grundgesetz ali strokovne predstavitve nemške ustavne ureditve.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je vloga nemškega kanclerja?

V: Kako se izvoli nemški kancler?

V: Kaj je ekvivalent nemškega kanclerja v drugih državah?

V: Kdo je sedanji nemški kancler?

V: Kaj v angleščini pomeni izraz "Bundeskanzler"?

V: Ali je položaj nemškega kanclerja trajen?

V: Ali ima nemški kancler tako izvršilno kot zakonodajno oblast v državi?

Išči po črki