Reichov kancler (Reichskanzler): vloga in seznam nemških kanclerjev
Reichskanzler (nemško: Reichskanzler) je bil kancler Nemčije v času nemškega rajha. Položaj se je skozi zgodovino spreminjal: v času Nemško cesarstvo (kanclerja imenuje cesar in je bil odgovoren predvsem njemu), med Weimarsko republiko: ga je formalno imenoval predsednik, a je njegovo delovanje odvisno od podpore Reichstaga, medtem ko je v času Nacistična Nemčija: položaj izgubil parlamentarne zavoro in se prelevil v osrednji izvršni položaj pod vodstvom Adolfa Hitlerja.
Nemško cesarstvo (1871–1918)
Nemško cesarstvo (vsi razen enega niso bili člani stranke):
- Otto von Bismarck (1871–1890)
- Leo von Caprivi (1890–1894)
- Chlodwig zu Hohenlohe-Schillingsfürst (1894–1900)
- Bernhard von Bülow (1900–1909)
- Theobaldvon Bethmann Hollweg (1909–1917)
- Georg Michaelis (1917)
- Georg von Hertling (1917–1918, Zentrum)
- Maks Badenski (1918)
Opombe: zgornji seznam sledi izvirnemu besedilu. Pravilni zgodovinski zapisi za zadnje ime in nekatere pisave so: Theobald von Bethmann-Hollweg (1909–1917) in Max von Baden (nem.: Maximilian von Baden, 1918). V cesarskem obdobju je bil kancler običajno imenovan in odvisen od cesarja, ne pa neposredno od parlamenta.
Weimarska republika (1918–1933)
Weimarskarepublika:
- Friedrich Ebert (1918–1919, SPD, reichkancler/predsednik sveta ljudskih poslancev)
- Philipp Scheidemann (1919, SPD, ministrski predsednik rajha)
- Gustav Bauer (1919–1920, SPD, predsednik vlade/reichov kancler)
- Hermann Müller (1920, SPD)
- Konstantin Fehrenbach (1920–1921, Zentrum)
- Joseph Wirth (1921–1922, Zentrum)
- Wilhelm Cuno (1922–1923, brez stranke)
- Gustav Stresemann (1923, DVP)
- Wilhelm Marx (1923–1925, Zentrum)
- Hans Luther (1925–1926, brez stranke)
- Otto Geßler (1926, DDP, igra)
- Wilhelm Marx (1926–1928, Zentrum)
- Hermann Müller (1928–1930, SPD)
- Heinrich Brüning (1930–1932, Zentrum)
- Franz von Papen (1932, Zentrum)
- Kurt von Schleicher (1932–1933, brez stranke)
Po razglasitvi Weimarske republike je bila oblast izvršilne veje pogosto krhka zaradi delitve glasov v Reichstagu in ponavljajočih se koalicijskih vlad. Predsednik Republike je imel po ustavi možnost imenovati kanclerja in zlasti v poznejših letih (s t. i. izrednimi pooblastili po členu 48) močno vplivati na delovanje vlade.
Nacistična Nemčija:
- Adolf Hitler (30. januar 1933 – 30. april 1945; NSDAP). Po smrti predsednika Paula von Hindenburga (avgust 1934) je Hitler združil funkciji predsednika in kanclerja v enotno vlogo Führer und Reichskanzler, kar je pomenilo konec institucijskih zavor in vzpostavitev totalitarne diktature.
Po koncu druge svetovne vojne (1945) je funkcija Reichskanzler kot del državne ureditve Nemškega rajha prenehala obstajati. Po delitvi in kasnejšem ustanavljanju zvezne republike zahodne Nemčije je bila zvezna izvršilna funkcija urejena kot Bundeskanzler (zvezni kancler) v okviru ustave (Grundgesetz) iz leta 1949, ki je uvedla drugačen ravnotežni sistem med izvršilno vejo in parlamentom.
Kaj je bila glavna vloga Reichskanzlerja?
- Voditi vlado (kabinet) in določati njeno politiko.
- Biti poveznica med izvršilno oblastjo in državnimi vodji (cesarjem ali predsednikom), odvisno od ustavne ureditve obdobja.
- V cesarskem obdobju kancler ni bil neposredno odgovoren parlamentu; v Weimarskem obdobju je moral iskati podporo Reichstaga, a je predsednik lahko posegel z instrumentalizacijo izrednih pooblastil.
- V nacističnem obdobju je funkcija izgubila ustavno omejitev in se spremenila v orodje enopartijske diktature.
Opomnik glede besedila: izvirno besedilo je vsebovalo nekaj tipkarskih in vsebinskih neskladij (npr. zapisana imena ali vloge). V tem članku so navedeni zgodovinsko preverljivi kanclerji in glavni ustavni značilnosti njihove oblasti. Če želite, lahko pripravim razširjen časovni zemljevid ali biografije posameznih kanclerjev.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil prvi nemški kancler?
O: Otto von Bismarck je bil prvi kancler Nemčije, ki je bil na položaju od leta 1871 do 1890.
V: Kateri stranki je pripadal Friedrich Ebert?
O: Friedrich Ebert je bil član socialdemokratske stranke (SPD).
V: Kako dolgo je bil Wilhelm Cuno reichsancler?
O: Wilhelm Cuno je bil reichkancler eno leto, in sicer v letih 1922-1923.
V: Kdo je leta 1926 nasledil Wilhelma Marxa na položaju rajhovskega kanclerja?
O: Gustav Geßler je leta 1926 nasledil Wilhelma Marxa na položaju rajhovskega kanclerja.
V: Kdo je bil zadnji ne-nacistični nemški kancler pred prihodom Adolfa Hitlerja na oblast?
O: Kurt von Schleicher je bil zadnji ne-nacistični nemški kancler pred prihodom Adolfa Hitlerja na oblast, ki je bil na položaju v letih 1932-1933.
V: Kateri stranki je pripadal Gustav Bauer?
O: Gustav Bauer je bil član socialdemokratske stranke (SPD).
V: Koliko različnih ljudi je bilo v času nacistične Nemčije reichkanclerjev?
O: V času nacistične Nemčije je bil le en kancler - Adolf Hitler.