rimski diktator
Diktator je bil najvišji sodnik rimske republike. Redno so jih imenovali od najzgodnejšega obdobja republike do druge punske vojne.
Diktatorji so imeli vsa državna pooblastila, da se spopadejo z vojaškimi izrednimi razmerami ali prevzamejo določeno dolžnost. Pravica plemiškega tribunala, da vloži veto na njegova dejanja, je bila zelo omejena. Da pa diktatorstvo ne bi ogrozilo same države, so bile njegove pristojnosti omejene. Diktator je imel jasno določeno področje pristojnosti. Odstopiti je moral, ko je opravil svojo nalogo, ali po šestih mesecih.
Po drugi punski vojni več kot stoletje ni bilo diktatorjev. Nato je to idejo ponovno obudil Sulla, pozneje pa Cezar. Sulla je bil tiran, Cezarja pa so umorili kmalu po tem, ko je postal diktator.
Urad je bil uradno ukinjen po Cezarjevi smrti, v času cesarstva pa ni bil obnovljen.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšna je bila vloga diktatorja v rimski republiki?
O: Diktator je bil najvišji sodnik rimske republike, ki je imel vsa pooblastila države za reševanje izrednih vojaških razmer ali opravljanje določene dolžnosti.
V: Kako dolgo je lahko diktator zasedal svoj položaj?
O: Diktator je moral odstopiti po opravljeni nalogi ali po šestih mesecih.
V: Kakšno moč je imel plebiscitni tribun nad diktatorjem?
O: Moč tribunala plebejcev, da vloži veto na diktatorjeve ukrepe, je bila zelo omejena.
V: Zakaj so bila diktatorjeva pooblastila omejena?
O: Diktatorjeva pooblastila so bila omejena, da diktatura ne bi ogrozila same države.
V: Kdaj v rimski republiki več kot stoletje ni bil imenovan noben diktator?
O: Po drugi punski vojni več kot stoletje ni bilo diktatorjev.
V: Kdo je po več kot stoletju oživil zamisel o imenovanju diktatorjev v Rimski republiki?
O: Zamisel o imenovanju diktatorjev je oživil Sulla in pozneje Cezar.
V: Ali je bila funkcija diktatorja v Rimski republiki formalno ukinjena?
O: Da, urad diktatorja je bil formalno ukinjen po Cezarjevi smrti in ni bil obnovljen v času cesarstva.
