Angela Merkel: življenjepis, dosežki in politična kariera nemške kanclerke

Angela Merkel: poglobljen življenjepis, ključni dosežki in prelomna politična kariera prve nemške kanclerke — od znanosti do vrha evropske politike.

Angela Dorothea Merkel (rojena kot Angela Dorothea Kasner, 17. julija 1954 v Hamburgu)) je nemška političarka, ki je bila nemška kanclerka od 22. novembra 2005 do 8. decembra 2021. Bila je prva ženska na tem položaju in ena najvplivnejših evropskih voditeljev svoje generacije. V času svojega mandata je vodila več koalicijskih vlad in igrala osrednjo vlogo pri oblikovanju politike Nemčije in Evropske unije v obdobju finančnih, migrantskih in zdravstvenih kriz.

Zgodnje življenje in izobrazba

Rodila se je v Hamburgu, ki je bil takrat del Zahodne Nemčije, a je odraščala v nekdanji Nemški demokratični republiki, kjer je živela do ponovne združitve Nemčije leta 1990. Njen oče je bil luteranski pastor, mati pa učiteljica. Po končani srednji šoli je študirala fiziko na Univerzi v Leipzigu (Universität Leipzig). Zatem je nadaljevala raziskave na področju kvantne kemije in pridobila doktorat.

Znanstvena kariera

Preden je začela politično pot, je Merklova delala kot raziskovalka na področju fizikalne kemije, kjer se je ukvarjala s kvantno kemijo in teoretičnimi metodami. Njena znanstvena izobrazba in metodološki pristop so kasneje vplivali na njen slog in način odločanja v politiki — pragmatično, analitično in osredotočeno na postopno iskanje kompromisov.

Politična kariera

Po združitvi Nemčije se je vključila v politiko in leta 1990 vstopila v Bundestag. Hitro se je povzpela po strankarski hierarhiji: bila je ministrica za ženske in mlade ter pozneje ministrica za okolje, naravne vire in jedrsko varnost v zvezni vladi. Med letoma 2000 in 2018 je bila predsednica (vodila je) nemško konservativno stranko, Krščansko-demokratsko unijo Nemčije (CDU).

Kanclerka je postala 22. novembra 2005; njen prvi mandat je začel z veliko koalicijo med CDU/CSU in SPD. Po volitvah 2009 je oblikovala koalicijo z FDP, leta 2013 in 2017 pa je ponovno vodila velike koalicije. V celotnem obdobju je bila znana po zmernem, previdnem in postopnem vodenju, kar ji je prineslo tako zaveznike kot kritike.

Ključne odločitve in politični dosežki

• Vodenje skozi svetovno gospodarsko krizo in evropsko dolžniško krizo: Merklova je zagovarjala stabilnost evra, kombinacijo finančne pomoči in reform ter stroge fiskalne pogoje za države, ki so prejele pomoč.
• Energetska politika in Energiewende: po jedrski katastrofi v Fukušimi (2011) je nemška vlada pod njenim vodstvom napovedala postopno opustitev jedrske energije in povečanje naložb v obnovljive vire energije.
• Begunska kriza 2015: Merklova je sprejela odločitev o odprtih mejah za številne begunce z besedami "Wir schaffen das", kar je pomenilo humanitaren pristop, a je povzročilo tudi močne politične in družbene razprave doma in v Evropi.
• Zunanja politika: igrala je osrednjo vlogo pri usklajevanju evropskih odzivov na rusko aneksijo Krima (sanctions), gradnji odnosov z ZDA in Kitajsko ter pri pogajanjih o evropskih reformah.
• Obvladovanje pandemije COVID-19: v zadnjem delu svojega mandata je bila ena izmed vodilnih pri usklajevanju zveznih in deželnih ukrepov ter podpornih gospodarskih paketov.

Zunanja vloga in vpliv v EU

Merklova je bila pogosto označena kot neformalna vodja Evropske unije v letih, ko je bila Nemčija največja evropska ekonomija in stabilna sila v času krize. Njena diplomacija je temeljila na postopnem iskanju konsenza, poudarjanju evropskega sodelovanja in varnosti. Hkrati so ji nasprotovali kritiki, ki so ji očitali prevelik poudarek na ravnotežju proračunov ter pomanjkanje ambicioznejše pristranskosti k socialnim ukrepom.

Nagrade, priznanja in zapuščina

Decembra 2015 jo je revija Time razglasila za osebo leta. Poleg tega je bila pogosto uvrščena na sezname najvplivnejših žensk in voditeljev po vsem svetu. Prejela je številna domača in mednarodna priznanja za svoje delo, pri čemer njena zapuščina ostaja predmet analiz: mnogi jo cenijo kot stabilizatorico Evrope, spet drugi kritizirajo nekatere njene odločitve kot preveč previdne ali konservativne.

Upokojitev in slednji dogodki

Oktobra 2018 je Merklova napovedala dokončno upokojitev iz politike; izjavila je, da se ne bo potegovala za ponovno izvolitev na čelo CDU na konvenciji decembra 2018 in da se ne bo ponovno potegovala za položaj kanclerke leta 2021. Po tem jo je na položaju vodje CDU nadomestila druga političarka, Annegret Kramp-Karrenbauer. Leta 2021 se je po volitvah na položaj kanclerja imenoval Olaf Scholz, s čimer se je končalo Merklovo obdobje na čelu nemške vlade.

Osebno življenje

Merklova je poročena z znanim profesorjem kemije JoachimomSauerjem. Par živi zasebno življenje in je Merklova znana po skromnem, nepretencioznem slogu. Kljub dolgoletni izpostavljenosti v politiki je ohranila podobo previdne, analyticne državnice, ki daje prednost stabilnosti in postopnim reformam.

Zaključek: Angela Merkel je v evropski in svetovni politiki pustila močan pečat kot prva ženska kanclerka Nemčije ter dolgoletna voditeljica, znana po pragmatičnem pristopu, stabilizaciji v krizah in vplivu na razvoj Evropske unije. Njeno vodenje in odločitve bodo še dolgo predmet zgodovinskih ocen in političnih razprav.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je Angela Dorothea Merkel?

V: Kje se je rodila?

V: S kom je poročena?

V: Katero politično stranko je vodila v obdobju 2000-2018?

V: Katerega leta je bila Merklova razglašena za osebo leta po izboru revije Time?

V: Kdaj je Merklova napovedala svojo upokojitev iz politike?

V: Kdo jo je po napovedi upokojitve zamenjal na položaju vodje CDU?

Išči po črki