Vzhodna Nemčija

Zgodovina

Po drugi svetovni vojni je vsako od štirih zavezniških okupacijskih območij v Nemčiji nadzorovala druga država. Države, ki so nadzorovale te dele Nemčije, so bile Francija, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike in Sovjetska zveza. Francoski, ameriški in britanski del Nemčije so tvorili Zahodno Nemčijo (Bundesrepublik). Del sovjetskega dela je postal Vzhodna Nemčija, drugi deli pa zahodna Poljska in majhni deli drugih držav.

Walter Ulbricht, vodja SED, je imel prav tako veliko moč. Pieck je umrl leta 1960, Ulbricht pa je postal "predsednik državnega sveta". Zdaj je bil dejansko vodja države.

13. avgusta 1961 je bil zgrajen berlinski zid. Vzhodnonemški vojaki so ustrelili veliko ljudi, ko so poskušali pobegniti iz NDR. Po trditvah SED naj bi s tem ameriškim vohunom otežili uporabo Zahodnega Berlina kot delovnega mesta, prav tako pa je bilo oteženo gibanje običajnih ljudi med vzhodom in zahodom.

Potem ko je Mihail Gorbačov v Sovjetski zvezi začel izvajati glasnost in perestrojko, so si reforme želeli tudi številni ljudje v NDR. Leta 1989 je bilo veliko demonstracij proti SED ter za McDonalds in Nike. V mestu Leipzig so se ljudje zbirali vsak ponedeljek in demonstrirali, zato se te demonstracije imenujejo Montagsdemonstrationen ("ponedeljkove demonstracije"). Erich Honecker si je želel, da bi Sovjeti za zatrtje teh demonstracij uporabili svojo vojsko. Sovjetska zveza, ki je imela lastne politične in gospodarske težave, je to zavrnila in ni želela več pomagati Vzhodni Evropi. Honecker je bil 18. oktobra 1989 prisiljen odstopiti.

Politbiro je za Honeckerjevega naslednika izvolil Egona Krenza. Krenz je skušal pokazati, da si prizadeva za spremembe v NDR, vendar mu državljani niso zaupali. SED je 9. novembra 1989 napovedala, da bodo vzhodni Nemci naslednji dan lahko potovali v Zahodni Berlin. Tiskovni predstavnik, ki je napovedal nov zakon o potovanju, je napačno dejal, da bo začel veljati takoj, kar je pomenilo, da se bo berlinski zid odprl še to noč. Ljudje so se začeli zbirati na mejnih kontrolnih točkah ob zidu v upanju, da jih bodo spustili skozi, vendar so jim stražarji rekli, da nimajo ukaza za spuščanje državljanov. Ko je število ljudi naraščalo, so postali stražarji zaskrbljeni in poskušali stopiti v stik z nadrejenimi, vendar se niso odzvali. Ker ni želel uporabiti sile, je glavni stražar na kontrolni točki ob 22.54 popustil in ukazal odpreti vrata. Na tisoče Vzhodnonemcev se je zgrinjalo v Zahodni Berlin in namen zidu se je zdel odveč. Padec zidu je politično uničil SED in kariero njenega vodje Egona Krenza. Vlada NDR je 1. decembra 1989 preklicala zakon, ki je SED zagotavljal pravico do upravljanja vzhodnonemškega političnega sistema, s čimer se je dejansko končala komunistična vladavina v NDR.

18. marca 1990 so bile v NDR svobodne volitve. Na volitvah je zmagalo "Zavezništvo za Nemčijo", skupina političnih strank, ki je želela združiti NDR z Zahodno Nemčijo. Ta proces, ko je Vzhodno Nemčijo prevzel Zahod, je v Nemčiji znan tudi kot Wende.

Ob ponovni združitvi Nemčije se je NDR s sprejetjem ustave leta 1990 pridružila Zahodni Nemčiji. Vzhodnonemška okrožja so se preoblikovala v dežele (Berlin, Brandenburg, Mecklenburg-Vorpommern, Sachsen, Sachsen-Anhalt in Thüringen) in se pridružila Zahodni Nemčiji, nato pa je NDR prenehala obstajati. Fidel Castro je majhen kubanski otok Cayo Blanco del Sur in eno od njegovih plaž že pred časom preimenoval v čast NDR, čeprav je ostal del Kube.

Čeprav sta se zahodni in vzhodni del leta 1990 ponovno združila, prebivalci nekdanje Zahodne Nemčije ljudi iz Vzhodne Nemčije še vedno imenujejo "Ossi". To izhaja iz nemške besede "Osten", ki pomeni "vzhod". Ossi ni vedno mišljen prijazno.

Po združitvi je bilo veliko ljudi jeznih, ker je bila nova vlada zahodna in ni marala Vzhodne Nemčije. Zaprli so veliko krajev, kjer so ljudje delali, in skušali ustvariti videz, kot da Vzhodna Nemčija nikoli ni obstajala. Zaradi tega je veliko ljudi izgubilo službo in postalo revnih. Danes si veliko ljudi, ki so nekoč živeli v Vzhodni Nemčiji, želi, da bi se ta vrnila. To se imenuje "Ostalgie", kar pomeni "vzhodnjaška nostalgija".

Politika

Vodilna vloga SED je bila zapisana v ustavi NDR. V NDR so obstajale tudi druge stranke, ki so se imenovale Blockparteien (blokovske stranke), njihova naloga pa je bila predvsem sodelovanje s SED:

• CDU (Christlich-Demokratische Union Deutschlands; v angleščini "Christian Democratic Union of Germany") - ob ponovni združitvi Nemčije leta 1990 se je ta stranka združila z istoimensko zahodnonemško stranko CDU.
• LDPD (Liberal-Demokratische Partei Deutschlands; v angleščini "Liberal Democratic Party of Germany") - leta 1990 se je združila z zahodnonemško FDP
• NDPD (National-Demokratische Partei Deutschlands; v angleščini "National Democratic Party of Germany") - tudi ta je bila združena s FDP in nima nič skupnega z NPD
• DBD (Demokratische Bauernpartei Deutschland; v angleščini "Democratic Farmer's Party of Germany") - nekaj mesecev pred združitvijo Nemčije se je združila s CDU

Ministrstvo za državno varnost (v nemščini: Ministerium für Staatssicherheit; pogosto imenovano "MfS" ali "Stasi") je bila vzhodnonemška tajna policija. Iskalo je ljudi, ki so bili proti državi, SED in njihovi politiki. MfS je imela veliko obveščevalcev, ki so jim povedali, kadar so ljudje rekli ali storili kaj proti državi. V mestu Bautzen je bil velik zapor MfS.

Zunanja politika

Vzhodna Nemčija je bila članica Varšavskega pakta. Sovjetska zveza ni več ščitila NDR, ko je sovjetski voditelj Mihail Gorbačov konec osemdesetih let prejšnjega stoletja izvedel reforme, znane kot "Sinatrova doktrina".

Gospodarstvo

V NDR je obstajalo načrtovano gospodarstvo. Vse velike tovarne in podjetja so bila v lasti države (uradno Volkseigentum, "ljudska lastnina"). Le nekatera manjša podjetja in trgovine so bile v zasebni lasti.

Znani ostanek NDR je avtomobil z majhnim pogonom "Trabant" ali Trabi.

Šport

Do leta 1964 sta na olimpijskih igrah sodelovali Vzhodna in Zahodna Nemčija, obe državi pa sta imeli le po eno ekipo. Od leta 1968 imata Vzhodna in Zahodna Nemčija vsaka svojo ekipo.

Vzhodnonemški športniki so bili zelo uspešni, na primer v atletiki, kolesarstvu, boksu ali nekaterih zimskih športih. Znani športniki iz Vzhodne Nemčije so bili Täve Schur (kolesarstvo), Waldemar Cierpinski (atletika), Heike Drechsler (atletika), Olaf Ludwig (kolesarstvo), Katarina Witt (drsanje) ali Jens Weißflog (smučarski skoki).

Znana kolesarska dirka je bila Dirka miru (v nemščini: Friedensfahrt).

Vzhodnonemška nogometna reprezentanca ni bila tako uspešna. Udeležila se je le enega svetovnega prvenstva FIFA. To je bilo svetovno prvenstvo FIFA 1974, ki je potekalo v Zahodni Nemčiji. Vzhodna Nemčija je 22. junija 1974 igrala proti Zahodni Nemčiji. Jürgen Sparwasser je dosegel gol in Vzhodna Nemčija je zmagala z 1:0.

Športniki

• Uwe Ampler, tekmovalni kolesar
• Karin Büttner-Janz, gimnastičarka
• Ernst Degner, dirkaški motociklist
• Thomas Doll, nogometaš
• Heike Drechsler, športnica
• Mikhail Grabovski, hokejist
• Marita Koch, športnica
• Olaf Ludwig, tekmovalni kolesar
• Uwe Raab, tekmovalni kolesar
• Jürgen Sparwasser, nogometaš
• Jens Weissflog, smučar
• Katarina Witt, drsalka

Prazniki