Velika noč: pomen, datum in tradicije krščanskega praznika
Velika noč: spoznajte njen verski pomen, kako se izračuna premični datum in bogate krščanske ter ljudske tradicije – običaji, obredi in praznovanja marca ali aprila.
Velika noč, imenovana tudi dan vstajenja ali pasha, je krščanski praznik, ki praznuje vrnitev Jezusa Kristusa od mrtvih. Kristjani verjamejo, da je to najsvetejši dan v letu. Nekateri ljudje, ki niso kristjani, jo praznujejo kot kulturni praznik.
Velika noč ni vsako leto na isti datum. To se imenuje premični praznik. Trenutno se vse krščanske cerkve strinjajo, kako se izračunava datum. Velika noč se praznuje prvo nedeljo po prvi polni luni, ki je 21. marca ali pozneje. To pomeni, da se praznuje marca ali aprila. Lahko se zgodi že 22. marca in šele 25. aprila. Zahodne cerkve, kot je Rimskokatoliška cerkev, uporabljajo gregorijanski koledar, medtem ko vzhodne cerkve, kot je Vzhodna pravoslavna cerkev, uporabljajo julijanski koledar. Zaradi tega je datum praznovanja velike noči v teh dveh vrstah cerkva različen, čeprav je način izračuna datuma podoben. Leta 2015 se je velika noč praznovala 5. aprila tako po gregorijanskem kot po julijanskem koledarju. Leta 2019 je bila velika noč 21. aprila.
Beseda "velika noč" izhaja iz imena Eastra, starogermanske boginje pomladi. Njen praznik je bil ob pomladnem enakonočju. Francoska beseda za veliko noč, Pâcques, izhaja iz grške besede za pasho, ki je judovski praznik, ki se praznuje ob približno istem času v letu.
Pomen in cerkvena liturgija
Velika noč pomeni zmago življenja nad smrtjo ter vrnitev upanja in odrešenja po krščanskem verovanju. Praznik je vrhunec liturgičnega leta, ki se začne z začetkom postnega časa (post) — obdobja sprave, premisleka in posta, znanega kot veliki teden v zadnjem delu posta. Veliki teden vključuje pomembne dni, kot so Veliki četrtek (spomin na zadnjo večerjo), Veliki petek (spomin na razpečanje in smrt) in Bela sobota oziroma noč bdenja pred vstajenjem, ko poteka slovesna nočna vigilija.
Liturgični simboli
- Vstajenje: osrednji simbol velike noči, ki ga predstavljajo prazna grobnica in luč paschalne sveče.
- Jajce: simbol novega življenja in vstajenja; v krščanski tradiciji jajce predstavlja novo življenje v Kristusu.
- Jagnje: simbol Kristusa kot Božjega jagnjeta, pogosto prisotno v kulinariki in cerkvenih upodobitvah.
Tradicije in običaji
Velika noč združuje verske slovesnosti in bogato ljudsko kulturo. Nekateri običaji so religiozni, drugi bolj kulturni in zabavni:
- Velikonočno barvanje jajc — v Sloveniji poznamo različne tehnike (pisanice, kraslice), pogosto z voščilom za zdravje in rodovitnost.
- Velikonočni zajček in iskanje jajc — predvsem za otroke; jajca ali sladkarije se skrijejo in iščejo v vrtu ali doma.
- Blagoslov jedi — v mnogih krajih se na Veliko soboto blagoslavljajo košare z jedmi (šunka, potica, kruh, jajca), ki jih družine nato uživajo na velikonočno jutro.
- Slovesnosti v cerkvi: slovesna vigilija, procesije na veliki petek ali v noč vstajenja, obred blagoslova in pesem "Kristus je vstal".
- Tradicija obiska sorodnikov in praznovanja ob veliki noči: skupni obedi, posebne jedi (v Sloveniji pogosto potica, pečena šunka, jajca) in praznično vzdušje.
Regionalne razlike
Načini praznovanja se razlikujejo med državami in znotraj posameznih narodov. V vzhodnih pravoslavnih cerkvah poteka veliko liturgij v noči vstajenja, pogosto s procesijami in lučmi. V Sloveniji se ohranjajo starodavni običaji krasljenja jajc, priprave potice in blagoslov jedi. V nekaterih krajih obstajajo tudi značilne lokalne procesije in ljudske igre.
Besedne izpeljanke in etimologija
Beseda velika noč in njeni tuji ekvivalenti imajo različne izvorne pomene: angleški "Easter" je povezan z boginjo Eostre, medtem ko izraz Pascha in sorodne oblike v latinščini in grščini izhajajo iz hebrejske besede za Pesah (Passover), kar kaže na časovno in tematsko povezavo med judovskim praznikom izpusta iz Egipta in krščanskim praznovanjem vstajenja.
Datum in izračun
Formalno se datum velike noči določi kot prva nedelja po prve polni luni, ki nastopi na ali po 21. marcu. Pomembno je vedeti, da cerkve uporabljajo cerkveno določen "paschalni" koledarski izračun polne lune, ki je lahko nekoliko drugačen od astronomskega. Zaradi uporabe različnih koledarjev (gregorijanskega ali julijanskega) se datumi med zahodnimi in vzhodnimi cerkvami včasih ne ujemajo; včasih pa se zgodijo tudi sovpadanja, kot je bilo leta 2015.
Sodobna navadnost
Velika noč ima tako verski kot kulturni pomen. Za vernike ostaja osrednji verski dogodek, za širšo javnost pa priložnost za druženje, pomladno očiščenje prostora, praznovanje družinskih vezi in ohranjanje narodnih običajev. V sodobnem času so priljubljene tudi javne prireditve, velikonočni sejmi, delavnice barvanja jajc in dobrodelne akcije v tem prazničnem obdobju.
Freska (stenska poslikava) vstajenja, ki jo je naslikal Fra Angelico v Firencah, Italija
Pomen za kristjane
Jezus je umrl pred približno 2000 leti v mestu, imenovanem Jeruzalem (večina Jeruzalema se nahaja v sodobni državi Izrael). Ljudje, ki so ga ubili, so to storili, ker so verjeli, da povzroča težave vladi, in ker je trdil, da je Mesija. Ko so ga križali (kar pomeni, da so ga pribili na križ), so mu nad glavo celo obesili znamenje z napisom "Judovski kralj". Dan, ko je bil križan, kristjani imenujejo veliki petek.
Nova zaveza pravi, da v nedeljo po Jezusovi smrti njegovega telesa ni bilo več v grobu, kamor so ga položili. Kasneje naj bi se Jezus prikazal več kot 500 ljudem in jim pridigal. Nova zaveza uči, da je Jezusovo vstajenje tisto, na čemer temelji krščanstvo. Zaradi vstajenja so ljudje verjeli, da je Jezus mogočni Božji sin. O njem se govori tudi kot o dokazu, da bo Bog pravično sodil svetu. Kristjani verjamejo, da je Bog kristjanom dal "novo rojstvo v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih". Kristjani verjamejo, da so z vero v Boga duhovno oživljeni z Jezusom, tako da lahko zaživijo novo življenje.
Običaji in tradicije
V severni Evropi in Združenih državah Amerike se velika noč praznuje na več načinov. Večina teh praznovanj nima nič skupnega s krščanskim pomenom praznika. Ta praznovanja so bolj povezana s poganskimi prazniki stare Nemčije. Otroci dobijo košare, ki jih napolnijo s sladkarijami. Okrašena in skrita so jajca, ki naj bi jih domnevno položil velikonočni zajček. Ljudje nosijo nova oblačila in hodijo v cerkev. Izmenjujejo se voščilnice. Dan po veliki noči se na travniku pred Belo hišo odvija tekmovanje v pisanju velikonočnih jajc. Majhna drevesa ali veje brez listov se prenesejo v notranjost in okrasijo z barvnimi jajci, papirnatimi okraski in lučkami. V nekaterih nakupovalnih središčih lahko otroci obiščejo odraslo osebo, preoblečeno v velikonočnega zajčka. Za darila se podarjajo umetni tulipani, hijacinte in lilije. Po veliki noči so teden dni dolge počitnice, ki družinam omogočajo obisk oddaljenih sorodnikov. V Ameriki veliko družin zapusti hladne severne države in obišče zabaviščne parke ali sončne plaže na jugu. Spomladanske počitnice ameriških srednješolcev in študentov so običajno v času velike noči.
Velikonočna jajca in navaden zajček
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je velika noč?
O: Velika noč je krščanski praznik, ki praznuje vrnitev Jezusa Kristusa od mrtvih. Za kristjane velja za najsvetejši dan v letu. Nekateri ljudje, ki niso kristjani, jo praznujejo kot kulturni praznik.
V: Kdaj je velika noč?
O: Velika noč je prvo nedeljo po prvi polni luni, ki je 21. marca ali pozneje, kar pomeni, da je lahko že 22. marca in šele 25. aprila.
V: Kako različne cerkve izračunavajo, kdaj naj bi se praznovala velika noč?
O: Zahodne cerkve, kot je Rimskokatoliška cerkev, uporabljajo gregorijanski koledar, medtem ko vzhodne cerkve, kot je Vzhodna pravoslavna cerkev, uporabljajo julijanski koledar. Kljub tej razliki v koledarjih se obe vrsti cerkva strinjata, kako izračunati, kdaj je treba praznovati veliko noč.
V: Kateri drugi dogodki se dogajajo v času velike noči?
O: Okoli velike noči je obdobje 50 dni, ki se začne na velikonočno nedeljo in konča na binkoštno nedeljo, pa tudi nedelja Božjega usmiljenja, ki pade na prvo nedeljo po veliki noči.
V: Od kod izvira beseda "velika noč"?
O: Beseda "velika noč" izvira iz Eastre, starodavne nemške boginje pomladi, ki je praznovala ob pomladnem enakonočju. Francoska beseda za veliko noč (Pâcques) izvira iz grške besede za pasho, ki je judovski praznik, ki se praznuje v istem letnem času.
V: V katerih letih se je/se bo velika noč praznovala 5. aprila in 21. aprila?
O: Leta 2015 sta tako gregorijanski kot julijanski koledar praznovala veliko noč 5. aprila, leta 2019 pa 21. aprila.
Iskati