Binkošti (πεντηκοστή ['ημέρα], pentekostē [hēmera]), kar v grščini pomeni "petdeseti dan", so v Združenem kraljestvu in drugih angleško govorečih območjih znane tudi kot Whitsun, Whitsunday ali Whit Sunday. Gre za pomemben praznik in letni čas v krščanskem liturgičnem letu. Binkoštni dan je 50. dan po veliki noči (in 10. dan po četrtku vnebohoda).

Pomen in simbolika

Binkošti obeležujejo prihod Svetega Duha k apostolom in drugim Jezusovim privržencem ter se zato pogosto štejejo za začetek javne zgodovine krščanske Cerkve. Zgodovinsko in simbolno so povezane z judovskim praznikom žetve Šavuot (judovskim praznikom), kar kaže na kontinuiteto med judovsko in krščansko praznovalno tradicijo. V liturgiji so binkoštni običaji obarvani z barvo rdeče, ki simbolizira ogenj Svetega Duha, tudi veter in govorjenje v jezikih pa sta pogosta simbolna motiva tega dne. Pogosto se poroča o darovih Svetega Duha in poslanstvu Cerkve, ki se z binkoštmi začuti kot širjenje evangelija in enotnost vernikov.

Biblijska pripoved

Dogodek je opisan v Apostolskih delih v Svetem pismu in izhaja iz obljube, ki jo je Jezus dal učencem po vstajenju od mrtvih. Na binkoštni dan so se zbrani apostoli in drugi verniki pripovedujejo, da je prišel Glas, kakor bi pihnil silen veter, in nad vsakim izmed njih so se pojavile podobe kakor jeziki ognja; vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in so začeli govoriti v različnih jezikih. Po Petrovem nagovoru je bilo krščenih približno 3.000 ljudi, kar mnogi označujejo kot pravi začetek krščanske Cerkve.

Liturgija in običaji

  • Liturgično: v zahodnih cerkvah binkoštna nedelja zaključi velikonočno obdobje; pogosto so maše in bogoslužja posebej posvečena Svetemu Duhu.
  • Simboli: rdeča barva, ognjeni plameni, veter in golob kot ljudska upodobitev Svetega Duha.
  • Glasba in molitve: ljudje pogosto pojejo himne v čast Svetemu Duhu (npr. Veni Creator Spiritus) in bereta se odlomki, ki govorijo o darovih in sadovih Duha.
  • Praznični običaji: v mnogih deželah so sprevodi, slovesnosti in zakramenti, kot je birma/krst, pogosto načrtovani za ta čas.
  • Lokalni običaji: v različnih evropskih predelih (tudi v Sloveniji) se pojavljajo ljudske navade, kot je okraševanje cerkva in domov z zelenjem, družinska srečanja in obisk maše na binkoštno nedeljo ali binkoštni ponedeljek, ki je v nekaterih državah državni praznik.

Datum in različne tradicije

Binkošti so premični praznik, saj je datum odvisen od datuma velike noči — vedno padejo 50 dni po njej. Zaradi različnih koledarskih in liturških praks se datum binkoštnega dne razlikuje med zahodnimi (rimskokatoliškimi in protestantskimi) in vzhodnimi (pravoslavnimi) cerkvami; pravoslavne cerkve pogosto sledijo julijanskemu koledarju ali imajo drugačen datum velike noči, kar premakne tudi binkoštni datum. Datum binkoštnega dne v letu 2019 je 9. junij (zahodni del)/16. junij (vzhodni del).

Pomen za sodobno Cerkev

Za vernike binkošti predstavljajo opomin na poslanstvo Cerkve, na enotnost kljub različnosti jezikov in kultur ter na stalno delovanje Svetega Duha v življenju posameznikov in skupnosti. Praznik vabi k odprtosti za darove Duha, k pogumu pri oznanjevanju evangelija in k molitvi za enost med verniki po vsem svetu.