Božiček (v mnogih jezikih znan tudi kot Santa Claus, Father Christmas, Sveti Nick in podobno) je mitska osebnost, ki jo običajno povezujemo z božičem, je — velik, vesel, belobrad možakar v rdeči obleki z belim robom. Po sodobni upodobitvi naj bi živel na Severnem tečaju z ženo, gospo Claus, ob pomoči škratov, ki mu izdelujejo igrače, in severnimi jeleni, ki po nebu vlečejo njegove sani. Božiček po ljudskem izročilu prinaša darila pridnim otrokom in daje sladkarije in pozornost tistim, ki so bili prijazni do drugih.

V berljivih izročilih evropskih držav obstajajo različne različice tega lika. Kot nordijska različica naj bi božiček živel na Laponskem na Finskem, vendar je v popularni kulturi bolj uveljavljen naziv prebivališča Severni tečaj ali Severni pol.

Najbolj znana pripoved pravi, da božiček majhnim, pridnim otrokom (in “otrokom po srcu”) po vsem svetu ob božiču običajno prinaša darila tako, da se spusti skozi kaminske dimnike ali vstopi skozi vrata s posebnim ključem. Njegove sani vlečejo severni jeleni, nekateri miti pripovedujejo, da zna sanje leteti po nebu, da obišče vse hiše v eni noči.

Izvor in zgodovina

Božiček je plod združevanja več evropskih in krščanskih tradicij. Med pomembnimi predhodniki so Sveti Miklavž (sv. Nikolaj iz Mire), ter nizozemski nizozemski Sinterklaas. Sveti Miklavž je bil zgodovinska oseba — škof, znan po dobrodelnosti — in se praznuje 6. decembra, medtem ko je sodobni Božiček povezan z božičnim časom konec decembra. Skozi stoletja so se podobe, zgodbice in lokalne navade prepletale in razvijale v različne regionalne različice darovalca.

V 19. stoletju so literarna dela in ilustracije (na primer pesmi in risbe v angloameriškem svetu) utrdila Božičkovo današnjo zunanjost: prijazno, okrogle postave, z rdečim plaščem in belim robom. V 20. stoletju so oglaševalske podobe (znana sta zgodnejša in pogosto omenjena primerjava s Coca-Colinimi oglasnimi motivi) prispevale k razširitvi in homogenizaciji te podobe po vsem svetu. Tudi ameriški umetnik Thomas Nast je pomembno vplival na oblikovanje sodobne ikonografije Božička.

Simbolika in podoba

Božičkova podoba simbolizira radodarnost, veselje, skrbstvo in čarobnost zimskega časa. V različnih kulturah se pojavlja s spremljevalci in atributi:

  • škrati ali vilini oziroma pomočniki, ki izdelujejo igrače;
  • gospa Claus, ki skrbi za gospodinjstvo na Severnem tečaju;
  • severnji jeleni, ki vlečejo sani (znana zgodba o Rudi­olfu z rdečim nosom je iz 20. stoletja);
  • darila, dobrodelnost in simbolične geste (nogavice, piškoti in mleko);
  • seznam pridnih in porednih otrok kot moralni opomin.

Tradicionalne navade

Navade, povezane z Božičkom, se razlikujejo po državah, vendar nekatere ostajajo zelo razširjene:

  • otroci pišejo pisma Božičku s seznamom želja;
  • priprava piškotov in kozarec mleka za Božička ter korenček za jelene;
  • obesitev nogavic ali čevljev ob peči ali ob postelji, da Božiček vanje položi darila;
  • obiski Božička na trgih, v nakupovalnih središčih ali pri prazničnih dogodkih, kjer se otroci fotografirajo z njim;
  • različna lokalna praznovanja in procesije (npr. obiski Sinterklaasa v Nizozemski, praznovanje svetega Miklavža v nekaterih delih Evrope).

Sodobne različice in popularna kultura

Božiček je stalnica popularne kulture: pojavlja se v filmih, otroških knjigah, glasbi, oglasih in na družbenih omrežjih. V 20. in 21. stoletju so se pojavile tudi nove interpretacije — od komičnih in satiričnih do versko in kulturno prilagojenih različic. Poleg tega sodobna tehnologija omogoča interaktivne elemente, kot so spletni »sledilci« Božička (npr. NORAD tracking) in elektronska pošta neposredno poslana "Santa Claus".

Čeprav se praznovanja in podobe razlikujejo, ostaja osrednje sporočilo, povezano z Božičkom: pozornost do bližnjih, radodarnost in čarobnost družinskega časa ob koncu leta.