Veliki petek

Svetopisemski račun

Po evangelijih so Jezusa na vrtu Getsemani aretirali tempeljski stražarji. Pri tem mu je pomagal njegov učenec Juda Iškarijot. Juda je za izdajo Jezusa prejel denar (30 srebrnikov) (Mt 26,14-16). Stražarjem je povedal, da je tisti, ki ga bo poljubil, tisti, ki ga bodo aretirali. Jezusa so pripeljali v Anasovo hišo. Ananas je bil svak tedanjega velikega duhovnika Kajfeža. Tam so ga zaslišali. Vendar je bilo zaslišanje brez večjega učinka. Zvezanega so ga poslali k velikemu duhovniku Kajfu, kjer se je zbral sanhedrin (Jn 18,1-24).

Prišlo je veliko ljudi, ki so o Jezusu govorili nasprotujoče si stvari, da bi ga spravili v slabo voljo. Ko jih je Jezus slišal, ni rekel ničesar. Nazadnje veliki duhovnik reče Jezusu: "Pri živem Bogu te prosim, da nam poveš, ali si ti Maziljenec, Božji Sin?" Jezus je odgovoril pritrdilno: "Rekel si in čez čas boste videli Sina človekovega, ki sedi na desnici Vsemogočnega in prihaja na nebeških oblakih." Veliki duhovnik je raztrgal svoja oblačila in zakričal, da je Jezus bogokleten. Sojenje se je končalo s smrtno obsodbo (Evangelij po Mateju 26,57-66). Medtem ko so zasliševali Jezusa, je Peter čakal na dvorišču. Tudi on je ljudem, ki so stali v bližini, trikrat rekel, da Jezusa ne pozna. Po Svetem pismu je Jezus že vedel, da bo Peter to rekel.

Zjutraj je ljudstvo pripeljalo Jezusa k rimskemu guvernerju Ponciju Pilatu. Rekli so, da je vznemirjal narod. Rekli so tudi, da je skušal ljudem preprečiti plačevanje davkov cesarju in da se je hotel postaviti za kralja (Lk 23,1-2). Pilat je Jezusa zaslišal. Ljudem je dejal, da Jezus ni ničesar, zaradi česar bi moral biti obsojen. Ko je izvedel, da je Jezus iz Galileje, je Pilat dejal, da bi mu moral soditi galilejski vladar, kralj Herod. V tistem času je bil Herod v Jeruzalemu na prazniku pashe. Herod je Jezusa zaslišal, vendar ta ni odgovoril. Herod je Jezusa poslal nazaj k Pilatu. Pilat je ljudem povedal, da ne on ne Herod Jezusa nista spoznala za krivega. Pilat je želel, da bi Jezusa bičali, nato pa bi ga izpustili (Lk 23,3-16).

Ob prazniku pashe so Rimljani na zahtevo Judov enega zapornika izpustili na prostost. Pilat je množico vprašal, koga bi radi izpustili na prostost. Množica je prosila za Barabo, drugega zapornika. Ta je šel v zapor zaradi umora ljudi. Pilat je vprašal, kaj bi želeli, da stori z Jezusom. Tedaj so zahtevali: "Križaj ga!" (Marko 15,6-14). Pilatova žena je Pilata opozorila, naj "nima ničesar opraviti s tem pravičnim človekom" (Mt 27,19). Prej tistega dne je imela namreč sanje o njem.

Pilat je dal Jezusa bičati, nato pa ga je skušal izpustiti. Vrhovni duhovniki so zahtevali, naj Jezusa obsodijo na smrt, "ker je trdil, da je Božji sin". To je Pilata preplašilo. Jezusa je pripeljal nazaj v palačo in zahteval, da ve, od kod prihaja (Jn 19,1-9).

Pilat je še zadnjič stopil pred množico in razglasil Jezusa za nedolžnega. Svoje roke si je umil v vodi, da bi pokazal, da pri tem nima nobene vloge. Kljub temu je Pilat izročil Jezusa za križanje, da se množica ne bi razjezila (Mt 27,24-26) in da bi lahko obdržal službo. Jezus je nesel svoj križ na kraj lobanje ali po hebrejsko Golgoto. V latinščini se imenuje "Kalvarija". Tam je bil križan z dvema zločincema (Jn 19,17-22).

Jezus je šest ur v hudih bolečinah visel na križu. V zadnjih treh urah na križu je po vsej deželi tema (Mt 27,45; Mk 15,13; Lk 23,44). Na koncu je Jezus zaklical: "Končano je." Nato je "izročil svojega duha". Sledi potres. Grobovi se razpočijo in zavesa v templju se raztrga od vrha do tal. Stotnik, ki je stražil pri križanju, izjavi: "Resnično je bil to Božji Sin!" (Mt 27,45-54)

Jožef iz Arimateje, član sanhedrina in Jezusov skrivni privrženec, ki se ni strinjal z njegovo smrtjo, je šel k Pilatu. Prosil je za Jezusovo telo (Lk 23,50-52). Drugi Jezusov skrivni privrženec in član sanhedrina Nikodem je prinesel mešanico začimb in pomagal zaviti Kristusovo telo (Jn 19,39-40). Pilat je prosil stotnika, naj se prepriča, da je Jezus mrtev (Marko 15,44). Vojak je prebodel Jezusovo stran, zaradi česar sta iz nje pritekli kri in voda (Jn 19,34). Stotnik je Pilatu povedal, da je Jezus mrtev (Mk 15,45).

Jožef iz Arimateje je vzel Jezusovo telo, ga zavil v čisto platno in položil v svoj novi grob, ki je bil vklesan v skalo (Mt 27,59-60). Grobnica je bila na vrtu. Prišel je tudi Nikodem (Jn 3,1) in prinesel 75 funtov mire in aloje ter jih po judovskih pogrebnih običajih položil v platno k Jezusovemu telesu (Jn 19,39-40). Nad vhodom v grob so prevalili veliko skalo (Evangelij po Mateju 27,60). Nato so se vrnili domov in počivali, saj se je ob sončnem zahodu začel šabat (Lk 23,54-56). Po Svetem pismu je Jezus tretji dan, v nedeljo, ki jo danes imenujemo velikonočna nedelja (ali pasha), vstal od mrtvih.

"Judežev poljub", Gustave Doré, 1866


Upodobitev Ecce Homo Antonia Ciserija z Jezusom in Poncijem Pilatom, 19. stoletje.

Praznovanje

Na ta dan običajno potekajo posebne molitvene slovesnosti z branjem evangeljskih pripovedi o dogodkih, ki so vodili do križanja. Glavne krščanske cerkve pravijo, da je bilo Kristusovo križanje prostovoljno dejanje, ki ga je storil za vse, ki so vanj verjeli, in s katerim je bila skupaj z vstajenjem tretji dan uničena tudi smrt.

Sorodne strani

• Velikonočni
• Vnebovzetje
• Binkošti
• Valladolid