Germani
Germanska ljudstva so jezikovna in etnična veja indoevropskih ljudstev. Prišli so iz severne Evrope in jih prepoznamo po uporabi germanskih jezikov. Migrirajoča germanska ljudstva so se razširila po Evropi, se mešala z obstoječim lokalnim prebivalstvom (kot so Kelti, pa tudi Slovani/Vendi in Rimljani) in tako oblikovala prihodnjo osnovo številnih narodov, ki jih povezujejo podobni jeziki, skupna zgodovina in kultura.
Latinski izraz Germani je prvič uporabil Julij Cezar.
Vendar germanska plemena niso imela enotnega imena, ki bi vključevalo vse germansko govoreče prebivalce. V angleščini je nemščina prvič izpričana leta 1520, ko je zamenjala prejšnjo rabo almainščine ali nizozemščine. Nizozemska se zdaj v angleščini uporablja za jezik in prebivalce Nizozemske.
V 1. stoletju n. št. so Cezar, Tacit in drugi rimski pisci v svojih delih nakazali delitev germansko govorečih ljudstev na plemenske skupine s središčem v:
- ob rekah Odra in Visla (Poljska) (vzhodnogermanska plemena),
- spodnji del reke Ren (Istvaeones),
- reke Labe (Irminones),
- Jutlandija in danski otoki (Ingvaeones).
Mannovi sinovi Istvaeones, Irminones in Ingvaeones se skupaj imenujejo zahodnogermanska plemena. Poleg tega se tisti Germani, ki so ostali v Skandinaviji, imenujejo severni Germani. Vse te skupine so razvile ločena narečja, ki so osnova za razlike med germanskimi jeziki vse do današnjih dni.
Delitev ljudstev na zahodnogermanska, vzhodnogermanska in severnogermanska je sodobna jezikovna klasifikacija.
Germanska plemena so bila politično neodvisna in pod vodstvom dednega kralja (glej Germanski kralj). Zdi se, da so se kralji sklicevali na potomstvo mitičnih ustanoviteljev plemen, od katerih so se ohranila imena nekaterih:
Odin jezdi na Sleipnirju (kamen s podobo iz Ardre, 8. stoletje).
Thor, germanski bog gromovnik. Kladivo je povezano s strelo. Slika Mårtena Eskila Wingeja, ok. 1872.
Zgodovina
Izvor
Zgodnja germanska plemena so govorila medsebojno razumljiva narečja ter si delila skupno kulturo in mitologijo (glej germansko mitologijo), kot je razvidno iz Beowulfa in sage o Volsungi.
Ker ni bilo obsežne politične združitve, kakršno so Rimljani nasilno vsilili narodom Italije, so različna plemena ostala svobodna in so jih vodili njihovi dedni ali izbrani voditelji.
Zemljevid nordijske bronastodobne kulture, približno 1200 let pred našim štetjem
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so germanska ljudstva?
O: Germanska ljudstva so jezikovna in etnična veja indoevropskih ljudstev, ki so prišla iz severne Evrope in jih prepoznamo po uporabi germanskih jezikov.
V: Kako so se razširili po Evropi?
O: Migrirajoča germanska ljudstva so se razširila po vsej Evropi in se pomešala z obstoječim lokalnim prebivalstvom (kot so Kelti, Slovani/Vendi in Rimljani). Sčasoma so se iz njih razvili številni narodi.
V: Kaj v angleščini pomeni "German"?
O: V angleščini je beseda "German" prvič izpričana leta 1520, ko je zamenjala prejšnjo rabo Almain ali Dutch. Danes v angleščini "Dutch" pomeni jezik ali ljudstvo Nizozemske.
V: Kako so bila različna plemena geografsko razdeljena?
O: Vzhodnogermanska plemena so živela okoli rek Odre in Visle na ozemlju današnje Poljske; Istvaeoni so živeli okoli spodnjega toka Rena; Irminoni so živeli okoli reke Labe v današnji Nemčiji; Ingvaeoni pa na Jutlandiji in drugih otokih, ki danes pripadajo Danski.
V: Kakšni so bili nekateri miti o nastanku posameznih plemen?
A: Miti pravijo, da je Angul ustvaril Angle; Aurvandil je ustvaril Vandale (čeprav zgodovinarji niso prepričani, da se je to dejansko zgodilo); Burgund je ustvaril Burgundce; Cibid je ustvaril Cibide; Dan je ustvaril Dance; Nףr je ustvaril Norvežane; Gothus je ustvaril Gote; Ingvec je ustvaril Ynglinge; Irmin je ustvaril Irminone; Longobardus je ustvaril Langobarde; Saxneat je ustvaril Sase; Valagothus je ustvaril Valagote; Suiones je ustvaril Švede (Svear).
V: Kdo si je na podlagi teh mitov prisvojil oblast?
O: Nekateri germanski kralji so trdili, da bi morali imeti oblast, ker so bili v sorodu z mitičnimi ustanovitelji svojega plemena.
