Gete (Getae): tračanska plemena ob Donavi — območje, jezik in zgodovina

Gete (grško: Γέται, ednina Γέτης) so Grki in Rimljani poimenovali več tračanskih plemen, ki so živela na območju južno od spodnje Donave, v današnji severni Bolgariji, in severno od spodnje Donave, v Romuniji. Govorili so starodavni tračanski jezik, tako kot njihovi sosedje Daki. Ob reki Dnjester je živela tudi veja Tyragetov, v Skitiji pa dve plemeni Massagetov in Thyssagetov. Številni zgodovinarji od 4. do 6. stoletja našega štetja so Gote, ki so takrat živeli na istem območju severno od Donave, imenovali Gete.

Območje in naselitve

Gete so prevladovali ob spodnjem toku Donave in na obeh njenih bregovih v širšem pasu, ki danes vključuje severno Bolgarijo in južno Romunijo (predvsem regijo Dobrudža in sosednje predele). Njihova naselbina je segala tudi v pragozdnata in stepna območja severneje proti Dnjstru, kjer so bili sorodni ali sorodstveno povezani ljudstvi. Naselja so vključevala manjša utrjena naselja, pa tudi pokopališča s gomilami (kurgani), ki jih arheologi povezujejo s pokopnimi običaji trakijskih ljudstev.

Jezik, kultura in religija

Jezik Getov je sodil med trakijske jezike, ki so del indoevropske družine. Pisnih virov je malo; znamo le nekaj osebnih imen, toponimov in krajših napisov, zato ostaja mnogo neznank. Kulturno so Gete delili številne običaje s sosednjimi tračanskimi skupinami: posebno vlogo so imeli jahači, obredi povezani s smrtjo (bogate grobnice s pogrebnimi darovi) in obredi za lokalne božanstva. Grški zgodovinar Herodot in kasnejši avtorji omenjajo tudi vera v božanstvo ali modreca Zalmoksisa, ki ga nekateri viri povezujejo z Geti/Daki; interpretacije so različne, a znamenita je podoba verskih praks, ki so vključevale vero v onostranost in občasne misterije.

Zgodovinski stiki z Grki, Makedonci in Rimljani

Gete so imele dolge stike z grškimi kolonisti na obali Črnega morja — trgovina, kulturne izmenjave in tudi oboroženi spopadi so bili pogosti. V času helenističnih vojen so se Gete vpletali v predfilingške spopade z makedonskimi vladarji; znana je epizoda, ko je getanski vodja Dromihete ujel helenističnega kralja Lisimaha in ga nato častno sprejel, kar so starodavni avtorji predstavili kot primer gostoljubja zmagovalcev do poraženca.

V rimskem obdobju so bile območja, kjer so živeli Gete, pogosto meja med rimsko provinco in nezavezanim ozemljem. Rimski viri omenjajo Gete kot tako v sovražnem kot tudi prijateljskem kontekstu — včasih kot zaveznike, včasih kot udeležence v pljačkaških vpadow ali uporih. Po ustanovitvi rimskih provinc v tej regiji so se politične razmere pogosto menjavale, nekatera plemena pa so bila vključena v rimske client-kraljestva ali naseljena v mejne province (npr. Moesia).

Arheologija in najdbe

Arheološke najdbe iz regije odražajo mešanico lokalnih tračanskih značilnosti in vplivov grške ter kasneje rimske kulture. Pogoste so grobnice z bogatimi darili, kovinskimi predmeti, orožjem in keramikami. Nekatere izkopanine, denimo znane grobnice v severni Bolgariji (npr. Sveshtari), kažejo na visoko stopnjo obrti in simbolike, povezane s prepričanji o posmrtnem življenju. Te najdbe pomagajo rekonstruirati družbeno strukturo in hierarhijo v getanskih skupnostih, čeprav interpretacije ostajajo predmet znanstvenih razprav.

Zmeda z Goti — zgodovinska napačna enačba

V poznejših virih, še posebej od 4. do 6. stoletja, so bizantinski in nekateri drugi pisci pogosto zamenjevali Gote in Gete ali imenovali Gote z imenom Gete. Takšno poimenovanje je deloma povzročilo zmedo v srednjeveški ter tudi zgodnje sodobni historiografiji. Moderni zgodovinarji in arheologi ločujejo med germanskimi Goti in indoevropskimi tračanskimi Geti — gre za različna ljudstva z ločenimi jezikovnimi in kulturnimi koreninami.

Povzetek

  • Gete so bila več plemen trakanskega izvora ob spodnjem toku Donave, prisotna v današnji severni Bolgariji in južni Romuniji.
  • Govorili so trakanski jezik; arheologija razkriva bogate pogrebne navade in stike z Grki in Rimljani.
  • V zgodovinskih virih so pogosto zabeleženi kot neodvisna politična entiteta, včasih zaveznik, včasih nasprotnik velikih sil.
  • Sodobna raziskava loči Gete od germanskih Gotov, čeprav sta bila v preteklosti imeni pogosto zamenjana.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo so bili Getae?


O: Gete so bila tračanska plemena, ki so živela na območju južno od Spodnje Donave, ki je zdaj severna Bolgarija, in severno od Spodnje Donave v Romuniji.

V: Kakšen jezik so govorili Gete?


O: Gete so govorili starodavni tračanski jezik kot njihovi sosedje Daki.

V: Ali je pleme Gete živelo samo v eni regiji?


O: Ne, obstajala je tudi veja Tyragetov na reki Dnjester ter dve plemeni Massagetov in Thyssagetov v Skitiji.

V: Ali so Grki in Rimljani dali Getejem njihovo ime?


O: Da, Grki in Rimljani so bili tisti, ki so dali Getom njihovo ime.

V: Ali so zgodovinarji od 4. do 6. stoletja našega štetja Gote imenovali Gete?


O: Da, zgodovinarji od 4. do 6. stoletja našega štetja so Gote, ki so takrat živeli na istem območju severno od Donave, imenovali Gete.

V: V katerih sodobnih državah so živeli Gete?


O: Gete so živeli v današnji severni Bolgariji in severno od spodnje Donave v Romuniji.

V: Katera druga plemena so živela na istem območju kot Gete?


O: Ob reki Dnester je živela veja Tyragetov, v Skitiji pa dve plemeni Massagetov in Thyssagetov.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3