Berlin — prestolnica Nemčije: zgodovina, znamenitosti in kultura

Berlin — prestolnica Nemčije: odkrijte bogato zgodovino, kulturo in ikonične znamenitosti (Brandenburger Tor, Reichstag, Berlinski zid) ter nasvete za obisk in raziskovanje mesta.

Avtor: Leandro Alegsa

Berlin je glavno mesto Nemčije in hkrati največje mesto v državi. V njem živi približno 3.700.000 prebivalcev, kar ga uvršča med največja mesta v Evropski uniji. Berlin je pomembno središče politike, kulture, medijev, znanosti in gospodarstva.

Geografija in podnebje

Mesto leži v vzhodnem delu Nemčije, blizu mejne regije s Poljsko: od Poljske je oddaljeno približno 70 km zahodno. Berlin ima površino približno 891 km2 (344,02 km²). Skozi mesto tečejo reke Havel, Dahme in Spree. Podnebje je zmerno, s prevladujočimi vplivi oceanskega tipa (klimatska klasifikacija Cfb), kar pomeni mile zime v primerjavi z notranjostjo Evrope in toplejša poletja z občasnimi vročinskimi obdobji.

Znamenitosti in arhitektura

V Berlinu se nahajajo številne znamenite zgradbe, spomeniki in muzeji. Med najbolj prepoznavnimi so:

  • Brandenburger Tor – simbol združene Nemčije in ena izmed najpomembnejših zgodovinskih vrat v Evropi;
  • Reichstag – sedež nemškega parlamenta, s stekleno kupolo, ki jo lahko obiskovalci ogledujejo;
  • Siegessäule – Slavolok zmage z razgledom na mesto;
  • bulvar Unter den Linden, ob katerem stojita tudi Humboldtova univerza in berlinska državna opera;
  • Muzejski otok (Museumsinsel) s priznanimi zbirkami, ki so na seznamu UNESCO;
  • East Side Gallery – del nekdanjega berlinskega zidu, ohranjen kot odprta galerija z raznolikimi muralnimi stvaritvami;
  • spomenik žrtvam nacizma (Denkmal für die ermordeten Juden Europas), Židovski muzej, Checkpoint Charlie in nekatere druge lokacije, povezane z novodobno zgodovino mesta.

Zgodovina na kratko

Berlin je skozi stoletja igral ključno vlogo v nemški in evropski zgodovini. Bil je prestolnica Prusije in pozneje sedež nemških cesarjev. Po prvi svetovni vojni je bil središče političnih dogajanj v času Weimarske republike. V drugi svetovni vojni so bombardiranja in boji močno prizadeli mesto, številne stavbe so bile uničene.

Po vojni je bil Berlin razdeljen: na Zahodni in Vzhodni Berlin. Leta 1961 so vzhodnonemške oblasti zgradile berlinski zid, ki je fizično in ideološko delil mesto ter preprečeval prosto gibanje med stranema. Zid je stalo vse do leta 1989, ko je padec zidu 9. novembra 1989 sprožil hitro združevanje mesta in države. Od tedaj je Berlin prešel obsežno obnova in preobrazbo v sodobno evropsko prestolnico.

Kultura, izobraževanje in znanost

Berlin je svetovno mesto kulture in umetnosti. V mestu deluje veliko gledališč, koncertnih dvoran, galerij in festivalov — med najbolj znanimi je Berlinale, mednarodni filmski festival. Berlin je tudi pomembno izobraževalno središče: poleg Humboldtove univerze deluje tu več univerz in raziskovalnih inštitutov, med njimi ugledna univerza Charité (medicinska fakulteta).

Gospodarstvo in tehnologija

V Berlinu deluje veliko podjetij iz medijskega, tehnološkega in kreativnega sektorja. Mesto je znano po razvitih start-up skupnostih, tehnoloških inkubatorjih in poslovnih dogodkih, ki privabljajo vlagatelje ter strokovnjake z vsega sveta. Turizem in storitvene dejavnosti so prav tako pomemben del mestnega gospodarstva.

Promet in infrastruktura

Berlin je pomembno prometno vozlišče: ima dobro razvejano železniško omrežje, več avtocest in sistem mestnega prometa (U-Bahn, S-Bahn, tramvaji in avtobusi). Po odprtju letališča Berlin Brandenburg (BER) je mesto poenotilo zračne povezave; prej sta delovala tudi letališči Tegel in Schönefeld, ki pa sta bila zaprta ob preusmeritvi prometa na BER.

Uprava in politika

V mestni upravi je dolga tradicija lokalne politike; dolgo časa je bil Michael Müller (SPD) župan mesta. Od decembra 2021 je regierend Bürgermeister (predsednik senata) Franziska Giffey (SPD). Berlinski senat vodi izzive, kot so stanovanjska politika, javni promet in klimatske strategije.

Zaključek

Berlin je dinamično, večkulturno mesto z bogato zgodovino in živahnim kulturnim življenjem. Združuje spomenike preteklosti in moderne arhitekture, je mednarodno središče za poslovne dejavnosti in raziskave ter privlačna destinacija za turiste in nove prebivalce.

Občine Berlin

Leta 2001 je bilo 23 berlinskih četrti spremenjenih v 12.

  1. Charlottenburg-Wilmersdorf
  2. Friedrichshain-Kreuzberg
  3. Lichtenberg-Hohenschönhausen
  4. Marzahn-Hellersdorf
  5. Mitte (središče)
  6. Neukölln
  7. Pankow
  8. Reinickendorf
  9. Spandau
  10. Steglitz-Zehlendorf
  11. Tempelhof-Schöneberg
  12. Treptow-Köpenick
zemljevid berlinskih četrtiZoom
zemljevid berlinskih četrti

Spomeniki

  • Alexanderplatz (s televizijskim stolpom)
  • Berliner Dom (berlinska katedrala)
  • Berlin Hauptbahnhof (nova glavna železniška postaja)
  • Brandenburška vrata
  • Fernsehturm (televizijski stolp - najvišja stavba v Nemčiji)
  • Potsdamer Platz
  • stavba Reichstaga (sedež Bundestaga)
  • Rotes Rathaus (urad glavnega župana)
  • Straße des 17. Juni (Ulica 17. junija)
  • Siegessäule (kip zmage)
  • Unter den Linden (glavni bulvar)

Zgodovina Berlina

  • 1244 Prvi zapisi o kraju, imenovanem Berlin.
  • 1451 Družina Hohenzollern se je preselila v Berlin, kjer je vladala svoji državi.
  • 1618 - 48 Po tridesetletni vojni v Nemčiji se je število prebivalcev Berlina zmanjšalo na 6 000.
  • 1701 Berlin postane glavno mesto Prusije.
  • 1709 Berlin in sosednje mesto Cölln (ne Köln/Köln) se združita v novi Berlin.
  • 1806 Vojska Napoleona Bonaparteja je vstopila v Berlin.
  • 1871 Berlin postane glavno mesto Nemškega cesarstva.
  • 1920 Stari Berlin in nekatera sosednja mesta se združijo v "Veliki Berlin" (Groß-Berlin).
  • 1945 Mesto je razdeljeno na štiri sektorje, ki so jih uporabljali zavezniki v drugi svetovni vojni. Tu so sovjetski, ameriški, britanski in francoski sektor.
  • 1949 Po ustanovitvi obeh Nemčij je mesto še vedno razdeljeno. Zdaj obstajata Zahodni in Vzhodni Berlin.
  • 1961 Komunistična vlada Vzhodne Nemčije med obema deloma Berlina zgradi berlinski zid.
  • 1990 Po združitvi Nemčije je porušen berlinski zid in spet obstaja samo en Berlin. Novi Berlin postane glavno mesto ene Nemčije.

Galerija

·        

Reichstag

·        

Potsdamer Platz

·        

·        

Gledališče Zahoda

·        

Palača Bellevue

·        

Stolpec zmage

·        

Mednarodni kongresni center

·        

Berlinski živalski vrt, polarni medvedek Knut 24.03.2007

·        

Medvedek Buddy je postal neuradni ambasador Nemčije in je simbol Berlina.

·        

Berlinska filharmonija

·        

Tehnična univerza Berlin

·        

Nefertiti v Egipčanskem muzeju

Sestrska mesta

Berlin sodeluje s 17 mesti. Vsak od 12 okrožij ima tudi svoja sestrska mesta, včasih imenovana mesta dvojčki.



Vprašanja in odgovori

V: Koliko prebivalcev ima Berlin?


O: V Berlinu bo leta 2020 živelo približno 3,7 milijona ljudi.

V: Katere države so zastopane v Berlinu?


O: Prebivalci Berlina prihajajo iz približno 190 različnih držav.

V: Kje se nahaja Berlin?


O: Berlin leži v vzhodnem delu Nemčije v Srednji Evropi in je obdan s številnimi gozdovi in jezeri.

V: Katere znamenite stavbe so v Berlinu?


O: Znamenite zgradbe in spomeniki v Berlinu so Siegessäule, Brandenburger Tor, Reichstag in bulvar Unter den Linden.

V: Kako je druga svetovna vojna vplivala na Berlin?


O: Med drugo svetovno vojno so bombe uničile številne stavbe v mestu. Potem je bilo mesto razdeljeno na zahodni in vzhodni del, ki ju je do leta 1989 razdelil zid.

V: Zakaj je Berlin danes pomembno mesto?


O: Danes je Berlin svetovno mesto kulture, zagonskih podjetij, politike, medijev in znanosti s številnimi tehnološkimi podjetji, ki prispevajo k njegovemu gospodarstvu. Zaradi povezav z letali in vlaki je tudi pomembno mesto za turizem in poslovanje.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3