Tridesetletna vojna
Tridesetletna vojna je trajala od leta 1618 do 1648. Čeprav je bila v prvi vrsti osredotočena na Nemčijo, je bilo v spopad vključenih še več drugih držav, med njimi Francija, Španija in Švedska. Pravzaprav so bile v vojno vpletene skoraj vse močne evropske države. Začela se je kot boj zaradi vere - protestanti in katoličani sta bili skupini, ki se nista strinjali. Ko se je vojna nadaljevala, so habsburška dinastija (katoliška družina) in druge organizacije vojno izkoristile za to, da so si poskušale pridobiti več moči. Eden od primerov je, da se je katoliška Francija borila za protestante. To je še poslabšalo francosko-habsburško rivalstvo.
Tridesetletna vojna je povzročila lakoto in bolezni v skoraj vseh vpletenih državah. Vojna je trajala trideset let, vendar se težave, ki so jo povzročile, še dolgo po koncu vojne niso odpravile. Vojna se je končala z Vestfalsko pogodbo.
Začetki vojne
Razlogov za začetek tridesetletne vojne je bilo več.
Prvi je bil augsburški mir (1555), ki ga je hitro podpisal Karel V., s katerim je bil dosežen dogovor s špeyerskim zborom iz leta 1526 in je ustavil spopade med luterani in katoličani v Nemčiji.
V augsburškem miru je bilo zapisano:
- Nemški knezi (bilo jih je 225) so lahko izbirali vero (luteransko ali katoliško) v svojih deželah (to se je imenovalo cuius regio eius religio).
- Luteranci, ki so živeli v državi pod nadzorom škofa, imenovani cerkvena država, so lahko ostali luterani.
- Luterani so lahko obdržali zemljo, ki so jo po passauskem miru (1552) odvzeli katoliški cerkvi.
- Škofje Katoliške cerkve, ki so prestopili v luteranstvo, so morali vrniti svojo zemljo (načelo, imenovano reservatum ecclesiasticum).
- Ljudje, ki so živeli v državi, ki se je odločila za luteranstvo ali katolištvo, niso smeli spremeniti svoje vere.
Zaradi miru se je nasilje za nekaj časa končalo. Vendar pa ni odpravil pravega razloga za spopade med luterani in katoličani. Oboji so trdili, da je to pomenilo različne stvari. Luteranci so trdili, da je to le sporazum, ki bo trajal kratek čas. V Nemčijo je hitro prišel kalvinizem. Kalvinizem je bil tretja krščanska skupina v Nemčiji, vendar ni bil del augsburškega miru.
Drugič: močne evropske države v 17. stoletju so se pogosto razhajale glede političnih ali gospodarskih vprašanj. Španija je želela dobiti zemljo v nekaterih nemških državah, ker so imeli Nemci v lasti del španske Nizozemske. Nizozemci so se borili proti Špancem, da bi dobili neodvisnost. To so dosegli v nekaj vojnah, ki so se končale leta 1609.
- Francija se je bala obeh habsburških držav na obeh straneh (Španije in Svetega rimskega cesarstva). Francija je želela pokazati svojo moč šibkim nemškim državam.
- Švedska in Danska sta želeli nadzorovati nemške države na severu ob Baltskem morju.
Tretjič: Sveto rimsko cesarstvo je bilo razdrobljena skupina narodov. V cesarstvu so bili narodi, kot so avstrijska hiša Habsburžanov, Bavarska, volilna Saška, brandenburška marka, palatinska volilna marka, Hessen, nadškofija Trier in Württemberg ter drugi majhni narodi in mesta. Samo Avstrija je bila sposobna delovati samostojno. Države so pogosto sklepale zavezništva z drugimi kraji, ki so jim vladali sorodniki.
Četrtič, verske skupine se v drugi polovici 16. stoletja niso strinjale. Augsburški mir ni deloval, ker se nekateri škofje niso odpovedali svojim škofijam, katoliški vladarji v Španiji in Vzhodni Evropi pa so želeli okrepiti katolicizem v regiji. To je povzročilo spopade med skupinami. Katoličani so mnoge protestante prisilili, da so zapustili svoje domovine. V nekaterih krajih so protestantom dovolili bogoslužje. Ta nesoglasja so povzročila nasilje.
Petič, cesar Svetega rimskega cesarstva Matija je leta 1619 umrl brez otrok, ki bi ga nadomestili. Bil je katoličan. Njegove dežele je dobil njegov bratranec Ferdinand Štajerski. Ferdinand je bil Matjažev najbližji moški sorodnik. Postal je Ferdinand II, cesar Svetega rimskega cesarstva. Ferdinand se je šolal pri jezuitih in je bil katoličan. Želel je, da bi katolištvo spet postalo edina vera. Zaradi tega je bil na husitski Češkem nepriljubljen. Ti so Ferdinanda zavrnili in začeli tridesetletno vojno. Vojno lahko razdelimo na štiri glavne faze: češki upor, dansko posredovanje, švedsko posredovanje in francosko posredovanje.
Ferdinand I., cesar Svetega rimskega cesarstva in češki kralj. Spodbudil je tridentinski koncil, da je nemškim in češkim katoličanom dovolil obhajilo v obeh vrstah.
Rudolf II
Ferdinand II, cesar Svetega rimskega cesarstva in češki kralj. Njegovo trdno katoliško prepričanje je bilo glavni vzrok vojne.
Friderik V., palatinski volilni knez, je bil leta 1634, dve leti po njegovi smrti, češki kralj. Friderika imenujejo "zimski kralj" Češke, ker je leta 1620 vladal manj kot tri mesece. Na oblast ga je postavila uporniška frakcija.
Češki upor
Čas: 1618-1625
Cesar Matija, ki ni imel otrok, je umrl in prestol prepustil Ferdinandu II. Nekateri češki protestantski voditelji so menili, da bodo izgubili verske pravice, ki jim jih je podelil cesar Rudolf II. Bolj jim je bil všeč protestant Friderik V., palatinski volilec (naslednik Friderika IV.). Friderik V. je bil ustanovitelj Lige evangeličanske unije.) Drugi protestanti so podpirali mnenje katoličanov.
Leta 1617 je bil Ferdinand izvoljen s strani čeških stanov za kronskega princa, ki je po Matijevi smrti samodejno postal naslednji češki kralj. Izvoljeni kralj je nato maja 1618 na grad Hradčany v Pragi kot svoja predstavnika poslal dva katoliška svetnika (Wilhelma Grav Slavata in Jaroslava Borzita grofa von Martinicz). Ferdinand je želel, da vodita vlado, medtem ko ga ne bo. Nenadoma so ju zajeli češki husiti, ju postavili pred montiran proces in ju vrgli skozi okno palače, ki je bilo 20 metrov nad tlemi (to se imenuje defenestracija ali natančneje: defenestracija Prage). Presenetljivo je, da so preživeli in se niso poškodovali. Katoličani so trdili, da so se jim prikazali angeli in jih odnesli na varno, protestanti pa, da so pristali v kupu gnoja, ki jim je rešil življenje.
Vprašanja in odgovori
V: Katere države so sodelovale v tridesetletni vojni?
O: Tridesetletna vojna je bila v glavnem osredotočena na Nemčijo, vendar se je vanjo vključilo še več drugih držav, vključno s Francijo, Španijo in Švedsko. Pravzaprav so bile v vojno vpletene skoraj vse močne evropske države.
V: Kaj je povzročilo tridesetletno vojno?
O: Tridesetletna vojna se je začela kot verski boj med protestanti in katoličani. V nadaljevanju so jo katoliška dinastija Habsburžanov in druge države izkoristile za to, da bi si pridobile več moči.
V: Kako se je v vojno vključila Francija?
O: Katoliška Francija se je med vojno borila za protestante, zaradi česar so se napetosti med njimi in habsburško dinastijo še povečale.
V: Kakšne učinke je imel ta spor na Evropo?
O: Tridesetletna vojna je povzročila lakoto in bolezni v skoraj vsaki državi, ki je bila vpletena. Te težave so se nadaljevale še dolgo po koncu vojne.
V: Kako dolgo je ta spor trajal?
O: Tridesetletna vojna je trajala 30 let, od leta 1618 do 1648.
V: Kako je bil ta spor rešen?
O: Ta spor je bil rešen z Vestfalsko pogodbo, ki se je sklenila leta 1648.
V: Katera vprašanja so ostala nerešena po koncu tega spora?
O: Čeprav se je ta spor končal s pogodbo, so številni vzroki, ki so ga povzročili, še dolgo po tem ostali nerešeni.
