Bjelovarsko-bilogorska županija
Bjelovarsko-bilogorska županija (izgovorjava [bjêloʋaːr-bîloɡora]; hrvaško: Bjelovarsko-bilogorska županija [bjêloʋaːrsko-bîloɡorskaː ʒupǎnija]) je županija v osrednji Hrvaški.
Mesto Bjelovar je bilo v zgodovinskih virih prvič omenjeno leta 1413. Pomembno je postalo, ko so leta 1756 zgradili utrdbo za obrambo pred Osmanskim cesarstvom, ki je pogosto vdiralo na Hrvaško.
Na severnem robu okrožja se nahaja hrib Bilogora. Tako ime izvira iz dveh pomembnih značilnosti v okrožju, Bjelovarja in Bilogore.
Druga mesta v okrožju so Daruvar, Garešnica, Čazma in Grubišno Polje.
Bjelovarsko-bilogorska županija na severu meji na Koprivniško-križevsko županijo, na severovzhodu na Virovitiško-podravsko županijo, na jugovzhodu na Požegsko-slavonsko županijo, na jugozahodu na Sisaksko-moslavinsko županijo in na zahodu na Zagrebško županijo.
Upravna enota
Bjelovarsko-bilogorska županija je razdeljena na 5 mest in 18 občin.
Mesta | |
Mesto | Prebivalstvo |
Bjelovar | 40,276 |
Čazma | 8,077 |
Daruvar | 11,633 |
Garešnica | 10,472 |
Grubišno Polje | 6,478 |
Občine | |
Občina | Prebivalstvo |
Berek | 1,443 |
Dežanovac | 2,715 |
Đulovac | 3,245 |
Hercegovac | 2,383 |
Ivanska | 2,911 |
Kapela | 2,984 |
Končanica | 2,360 |
Nova Rača | 3,433 |
Rovišće | 4,822 |
Severin | 877 |
Sirač | 2,218 |
Šandrovac | 1,776 |
Štefanje | 2,030 |
Velika Pisanica | 1,781 |
Velika Trnovitica | 1,370 |
Veliki Grđevac | 2,849 |
Veliko Trojstvo | 2,741 |
Zrinski Topolovac | 890 |
Demografski podatki
Prebivalstvo županije Bjelovar-Bilogora | ||
Leto | Prebivalstvo | ±% |
1857 | 84,893 | - — |
1869 | 95,981 | +13.1% |
1880 | 101,420 | +5.7% |
1890 | 130,901 | +29.1% |
1900 | 150,825 | +15.2% |
1910 | 163,039 | +8.1% |
1921 | 162,453 | −0.4% |
1931 | 173,597 | +6.9% |
1948 | 166,485 | −4.1% |
1953 | 170,651 | +2.5% |
1961 | 167,599 | −1.8% |
1971 | 157,811 | −5.8% |
1981 | 149,551 | −5.2% |
1991 | 144,042 | −3.7% |
2001 | 133,084 | −7.6% |
2011 | 119,764 | −10.0% |
Vir: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857-2001, Hrvaški statistični urad, Zagreb, 2005 |
Ob popisu leta 2011 je v okrožju živelo 119.764 ljudi. Gostota prebivalstva je 45 ljudi na km2.
Večina prebivalcev so etnični Hrvati. Ti predstavljajo 84,8 % prebivalstva. Srbov je 6,3 %, Čehov 5,2 %.
Prebivalstvena piramida okrožja Bjelovar-Bilogora po popisu prebivalstva iz leta 2011.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je okrožje Bjelovar-Bilogora?
O: Bjelovarsko-bilogorska županija je županija v osrednji Hrvaški.
V: Kdaj je bilo mesto Bjelovar prvič omenjeno v zgodovinskih virih?
O: Mesto Bjelovar se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1413.
V: Zakaj je Bjelovar postal pomemben?
O: Bjelovar je postal pomemben, ko je bila leta 1756 zgrajena utrdba za obrambo pred Osmanskim cesarstvom, ki je pogosto vdiralo na Hrvaško.
V: Kje se nahaja Bilogora?
O: Bilogora se nahaja na severnem robu županije.
V: Kako je Bjelovarsko-bilogorska županija dobila svoje ime?
O: Bjelovarsko-bilogorska županija je dobila ime po dveh pomembnih značilnostih v županiji, Bjelovarju in Bilogori.
V: Katera mesta se nahajajo v okrožju Bjelovar-Bilogora?
O: V okrožju Bjelovar-Bilogora se nahajajo naslednja mesta: Daruvar, Garešnica, Čazma in Grubišno Polje.
V: Kateri okrožji mejijo na okrožje Bjelovar-Bilogora?
O: Bjelovarsko-bilogorska županija na severu meji na Koprivniško-križevsko županijo, na severovzhodu na Virovitiško-podravsko županijo, na jugovzhodu na Požegsko-slavonsko županijo, na jugozahodu na Sisaksko-moslavonsko županijo in na zahodu na Zagrebško županijo.