Bjelovarsko-bilogorska županija (Hrvaška) – pregled, zgodovina in mesta

Bjelovarsko-bilogorska županija (izgovorjava [bjêloʋaːr-bîloɡora]; hrvaško: Bjelovarsko-bilogorska županija [bjêloʋaːrsko-bîloɡorskaː ʒupǎnija]) je županija v osrednji Hrvaški.

Mesto Bjelovar je bilo v zgodovinskih virih prvič omenjeno leta 1413. Pomembno je postalo, ko so leta 1756 zgradili utrdbo za obrambo pred Osmanskim cesarstvom, ki je pogosto vdiralo na Hrvaško.

Na severnem robu okrožja se nahaja hrib Bilogora. Tako ime izvira iz dveh pomembnih značilnosti v okrožju, Bjelovarja in Bilogore.

Druga mesta v okrožju so Daruvar, Garešnica, Čazma in Grubišno Polje.

Bjelovarsko-bilogorska županija na severu meji na Koprivniško-križevsko županijo, na severovzhodu na Virovitiško-podravsko županijo, na jugovzhodu na Požegsko-slavonsko županijo, na jugozahodu na Sisaksko-moslavinsko županijo in na zahodu na Zagrebško županijo.

Zgodovina

Območje današnje županije ima dolgo zgodovino naseljenosti, z arheološkimi najdbami iz prazgodovine in sledi preseljevanja v srednjem veku. Mesto Bjelovar, kot je omenjeno zgoraj, je s svojo vojaško utrdbo v 18. stoletju postalo center uprave in obrambnih dejavnosti v tem delu Hrvaške. V 19. in 20. stoletju je regija doživljala industrializacijo, močnejši razvoj kmetijstva in spremembe upravne razdelitve. V današnjem času je županija znana po mešanici podeželske tradicije in manjših mestnih središč.

Geografija in narava

Regija zajema razgiban prehod med nizkim hribovjem Bilogore in bolj ravninskimi območji proti vzhodu. Bilogora je gozdnata hribovska veriga z manjšo nadmorsko višino, pomembna zaradi gozdov, travnikov in sadovnjakov. Krajina je primerna za kmetijstvo (živinoreja, pridelava žit, oljnic in sadja) ter za gozdarstvo. Podnebje je prehodno zmerno celinsko, z vročimi poletji in hladnimi zimami.

Gospodarstvo

Gospodarstvo županije temelji predvsem na:

• kmetijstvu – pridelava žit, oljčnic, krompirja, sadja ter živinoreja;
• lesarstvu in predelavi lesa – izkoriščanje gozdnih virov Bilogore;
• živilski industriji – predelava mleka, mesa in sadja;
• zdraviliškem turizmu – zlasti v okolici Daruvarja in drugih krajev z mineralnimi vrelci;
• majhnem in srednjem podjetništvu – obrti, trgovina in storitve v mestih.

Kultura in zanimivosti

Županija ima bogato lokalno kulturno življenje z različnimi prireditvami, lokalnimi sejmi in folklornimi tradicijami. Med zanimivostmi izpostavljamo:

• Daruvar – znan po zdravilišču in bogati mešani kulturni dediščini, vključno z znamkami češke manjšine;
• Bjelovar – mestno jedro z vojaško zgodovino, muzeji in arhitekturo iz 18. in 19. stoletja;
• Čazma – eno najstarejših mest na tem območju z zgodovinskimi cerkvami in sakralno dediščino;
• naravne poti na Bilogori – primerne za pohodništvo, kolesarjenje in izlete v naravo;
• lokalne kulinarične posebnosti – tradicionalne jedi in lokalno pridelane sestavine.

Mesta in upravna delitev

Glavno mesto županije je Bjelovar. Poleg njega so pomembnejša mesta Daruvar, Garešnica, Čazma in Grubišno Polje. Županija je upravno razdeljena na več občin in mestnih občin, ki upravljajo lokalne storitve, šole in infrastrukturo.

Promet in dostopnost

Regija je povezana z ostalo Hrvaško z omrežjem državnih cest in regionalnih povezav. Železniška povezava skozi Bjelovar povezuje to območje z večjimi prometnimi usmeritvami proti Zagrebu in naprej. Zaradi lege v notranjosti države je največji promet potniški in tovorni promet po cesti.

Demografija

Območje je pretežno poseljeno z avtohtonim hrvaškim prebivalstvom, v določenih krajih pa so prisotne tudi narodnostne manjšine (npr. češka skupnost v Daruvarju). Kot v mnogih notranjih regijah Evrope so tudi tu prisotni izzivi, kot so staranje prebivalstva in odseljevanje mladih v večja mestna središča.

Nasveti za obiskovalce

Obiskovalcem priporočamo:

• odkrivanje lokalnih zdravilišč in term v Daruvarju;
• sprehode in kolesarjenje po Bilogori;
• obisk zgodovinskega središča Bjelovarja in manjših mest, kjer lahko okusite lokalno hrano;
• preveriti lokalne prireditve in sejme, ki predstavljajo obrtno in kulinarično dediščino območja.

Ta županija ponuja kombinacijo mirne podeželske pokrajine, zanimive zgodovine in manjših mest z domačo gostoljubnostjo, zato je primerna za obiskovalce, ki iščejo stik z lokalno kulturo in naravo.

Demografski podatki

Prebivalstvo županije Bjelovar-Bilogora
Leto	Prebivalstvo	±%
1857	84,893	- —
1869	95,981	+13.1%
1880	101,420	+5.7%
1890	130,901	+29.1%
1900	150,825	+15.2%
1910	163,039	+8.1%
1921	162,453	−0.4%
1931	173,597	+6.9%
1948	166,485	−4.1%
1953	170,651	+2.5%
1961	167,599	−1.8%
1971	157,811	−5.8%
1981	149,551	−5.2%
1991	144,042	−3.7%
2001	133,084	−7.6%
2011	119,764	−10.0%
Vir: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857-2001, Hrvaški statistični urad, Zagreb, 2005

Ob popisu leta 2011 je v okrožju živelo 119.764 ljudi. Gostota prebivalstva je 45 ljudi na km².

Večina prebivalcev so etnični Hrvati. Ti predstavljajo 84,8 % prebivalstva. Srbov je 6,3 %, Čehov 5,2 %.

Prebivalstvena piramida okrožja Bjelovar-Bilogora po popisu prebivalstva iz leta 2011.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je okrožje Bjelovar-Bilogora?

V: Kdaj je bilo mesto Bjelovar prvič omenjeno v zgodovinskih virih?

V: Zakaj je Bjelovar postal pomemben?

V: Kje se nahaja Bilogora?

V: Kako je Bjelovarsko-bilogorska županija dobila svoje ime?

V: Katera mesta se nahajajo v okrožju Bjelovar-Bilogora?

V: Kateri okrožji mejijo na okrožje Bjelovar-Bilogora?

Išči po črki